Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o elektronskih
komunikacijah obsega:
-
Zakon o elektronskih komunikacijah – ZEKom-1 (Uradni list RS, št. 109/12
z dne 31. 12. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o elektronskih komunikacijah –
ZEKom-1A (Uradni list RS, št. 110/13 z dne 27. 12. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN-B
(Uradni list RS, št. 40/14 z dne 3. 6. 2014),
-
Odločbo o razveljavitvi členov 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168 in 169
Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 54/14 z dne 18. 7.
2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah –
ZEKom-1B (Uradni list RS, št. 81/15 z dne 30. 10. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah –
ZEKom-1C (Uradni list RS, št. 40/17 z dne 21. 7. 2017),
-
Zakon o spremembah Zakona o državni upravi – ZDU-1M (Uradni list RS, št.
189/21 z dne 3. 12. 2021).
ZAKON
O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH
(ZEKom-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja pogoje za zagotavljanje
elektronskih komunikacijskih omrežij in izvajanje elektronskih komunikacijskih
storitev, ureja zagotavljanje univerzalne storitve, zagotavljanje konkurence,
upravljanje radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja, ureja učinkovitejšo gradnjo in postavitev elektronskih
komunikacijskih omrežij ter souporabo obstoječe fizične infrastrukture, določa pogoje za omejitev lastninske
pravice, določa pravice uporabnikov, ureja varnost omrežij in storitev ter
njihovo delovanje v izjemnih stanjih, zagotavlja uresničevanje in ureja
varovanje pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih
storitev, ureja reševanje sporov na področju tega
zakona, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje
Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: agencija) kot neodvisnega regulativnega organa ter
pristojnosti drugih organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu, ter druga
vprašanja, povezana z elektronskimi komunikacijami.
2. člen
(namen zakona)
(1) Namen
zakona je pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s
spodbujanjem investicij z znižanjem stroškov gradnje oziroma postavitve teh
omrežij ter razvoja storitev v Republiki Sloveniji in s tem gospodarskega in
družbenega razvoja v državi, vključno z razvojem informacijske družbe, kakor
tudi razvijanje notranjega trga Evropske unije in uveljavljanje legitimnih
interesov vseh njenih državljanov. Namen tega zakona
je tudi zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij,
učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja,
univerzalne storitve in varstvo pravic uporabnikov, vključno z uporabniki
invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami, ter pravice do
komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev.
(2) S tem zakonom se v pravni red
Republike Slovenije prenašajo:
-
Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca
2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav
ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L št. 108 z
dne 24. 4. 2002, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/140/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembi
direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska
omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih
omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in
2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL L
št. 337 z dne 18. 12. 2009, str. 37), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2009/140/ES),
-
Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca
2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o
odobritvi) (UL L št. 108 z dne 24. 4. 2002, str. 21), zadnjič spremenjena z
Direktivo 2009/140/ES,
-
Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca
2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in
storitve (Okvirna direktiva) (UL L št. 108 z dne 24. 4. 2002, str. 33),
zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/140/ES,
-
Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca
2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi
komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL
L št. 108 z dne 24. 4. 2002, str. 51), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU)
2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o
določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi
Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z
elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU)
št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v
Uniji (UL L št. 310 z dne 26. 11. 2015, str. 1),
-
Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na
področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih
komunikacijah) (UL L št. 201 z dne 31. 7. 2002, str. 37), zadnjič
spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih
storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi
omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in
varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES)
št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za
izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L št. 337 z dne
18. 12. 2009, str. 11),
-
Direktiva 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih
za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št. 249 z dne
17. 9. 2002, str. 21) in
-
Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja
2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih
omrežij visokih hitrosti (UL L št. 155 z dne 23. 5. 2014, str. 1).
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
1.
Aplikacijski programski vmesnik (API) pomeni programske vmesnike med
aplikacijami, ki jih zagotavljajo radiodifuzijske hiše ali izvajalci storitev,
in viri v zmogljivejši digitalni televizijski opremi za digitalne televizijske
in radijske storitve.
2.
Dostopovna točka je element dostopovnega omrežja, ki omogoča fizično
povezavo do vsake lokacije končnega uporabnika posebej (npr. ulični kabinet).
3.
Dostopovno omrežje je del elektronskega komunikacijskega omrežja, ki
neposredno ali prek dostopovne oziroma razdelilne točke povezuje končne
uporabnike s hrbteničnim omrežjem.
4.
Elektronsko komunikacijsko omrežje so sistemi prenosa in, kjer je
primerno, komutacijska ali usmerjevalna oprema ter drugi viri, vključno z
neaktivnimi omrežnimi elementi, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z
radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s
satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z
internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi,
če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in
televizijsko radiodifuzijo ter z omrežji kabelske televizije ne glede na vrsto
prenesenih informacij.
5.
Elektronska komunikacijska oprema so pripadajoče naprave elektronskih
komunikacijskih omrežij, ki omogočajo elektronske komunikacijske storitve. Med
drugim vključujejo komutacijsko ali usmerjalno opremo ali vse vrste baznih
postaj ali električne kabelske sisteme, kadar se uporabljajo za prenos signalov
pri izvajanju elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z radijsko in
televizijsko radiodifuzijo ter kabelsko televizijo in kabelskimi komunikacijami
ne glede na vrsto prenesenih informacij.
6.
Elektronska komunikacijska storitev je storitev, ki se navadno izvaja za
plačilo in ki obsega v celoti ali pretežno prenos signalov po elektronskih
komunikacijskih omrežjih, vključno s telekomunikacijskimi storitvami in
prenosnimi storitvami v omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo, ne
vključuje pa storitev, ki zagotavljajo ali izvajajo uredniško nadzorovanje
vsebine, ki se prenaša prek elektronskih komunikacijskih omrežij ali z
elektronskimi komunikacijskimi storitvami, kot tudi ne vključuje storitev
informacijske družbe, ki ne obsegajo v celoti ali pretežno prenosa signalov po
elektronskih komunikacijskih omrežjih.
7.
Elementi oštevilčenja so številke in kode, imena in naslovi, vključno s
številkami ENUM, ki so preslikava mnemoničnih internetnih naslovov (domen). Med
elemente oštevilčenja ne spadajo internetni naslovi (številčni naslovi po
internetnem protokolu), ki so potrebni za vzpostavljanje komunikacij med
omrežnimi priključnimi točkami, ter številke in kode, imena in naslovi, ki se
uporabljajo izključno v posameznem javnem komunikacijskem omrežju.
8.
Elektronska pošta pomeni vsako besedilno, govorno, zvočno ali slikovno
sporočilo, poslano po javnem komunikacijskem omrežju, ki se lahko shrani v
omrežju ali prejemnikovi terminalski opremi, dokler ga prejemnik ne prevzame.
9.
ENUM je standardni protokol, ki preslika mnemonične internetne naslove
sistemskega imenskega prostora (DNS) v telefonsko številko in obratno.
10.
ENUM-številka je internetni mnemonični naslov telefonske številke,
določen s protokolom ENUM.
11.
Evropski telefonski številski prostor je evropski številski prostor,
vzporeden z državnimi številskimi prostori, ki se uporablja za zagotavljanje
vseevropskih storitev.
11.a Fizična infrastruktura pomeni kateri koli element
omrežja, namenjen namestitvi drugih elementov omrežja, ne da bi sam postal
aktiven element omrežja, na primer cevi, drogovi, kanali, revizijski jaški,
vstopni jaški, omarice, stavbe ali dostopi v stavbe, antene in stolpi. Kabli,
vključno z neuporabljenimi optičnimi vlakni, in vodovodna omrežja, ki se
uporabljajo za prehranske potrebe ljudi, niso fizična infrastruktura v smislu
tega zakona.
12.
Geografska številka pomeni številko iz načrta telefonskega oštevilčenja
Republike Slovenije iz 63. člena tega zakona, pri kateri ima en del njene
števčne zgradbe geografski pomen, ki se uporablja za usmerjanje klicev na
fizično lokacijo omrežne priključne točke.
12.a gradbena dela za potrebe tega zakona pomenijo vsako
zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki sama zadostuje za
izpolnjevanje gospodarske ali tehnične funkcije ter obsega enega ali več
elementov fizične infrastrukture.
13.
Hišna komunikacijska napeljava je elektronsko komunikacijsko omrežje
znotraj stavbe, ki zagotavlja povezljivost enega ali več naročnikov z javnim
komunikacijskim omrežjem.
14.
ID celice je identiteta celice, iz katere izvira klic mobilne telefonije
ali v kateri se konča.
14.a Infrastrukturni operater pomeni operaterja omrežja
kot tudi fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja fizično infrastrukturo,
namenjeno zagotavljanju druge vrste gospodarske javne infrastrukture.
15.
Izjemna stanja za potrebe tega zakona so vojno ali izredno stanje,
stanje nastalo zaradi naravnih ali drugih nesreč ter katastrofalni izpad
omrežja.
16.
Izvajalec storitve je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno dostopno
elektronsko komunikacijsko storitev ali je obvestila pristojni regulativni
organ o nameravanem izvajanju javno dostopne elektronske komunikacijske
storitve.
17.
Izvajalec ali izvajalka (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) univerzalne
storitve je fizična ali pravna oseba, ki izvaja univerzalno storitev ali njen
del.
18.
Javno dostopna telefonska storitev je storitev, ki je na voljo javnosti
za neposredno ali posredno odpravljanje in sprejemanje nacionalnih ali nacionalnih
in mednarodnih klicev z uporabo številke ali številk iz nacionalnega ali
mednarodnega načrta telefonskega oštevilčenja.
19.
Javno komunikacijsko omrežje je elektronsko komunikacijsko omrežje, ki
se v celoti ali pretežno uporablja za zagotavljanje elektronskih
komunikacijskih storitev dostopnih javnosti, ki omogočajo prenos informacij med
omrežnimi priključnimi točkami.
20.
Javna komunikacijska storitev je javno dostopna elektronska
komunikacijska storitev.
21.
Javna komunikacijska storitev povezljivosti v širokopasovno
komunikacijsko omrežje je javna komunikacijska storitev, ki zagotavlja
uporabniško povezljivost s širokopasovnim komunikacijskim omrežjem.
22.
Javna telefonska govorilnica je javno dostopen telefon, katerega uporaba
se plača s plačilnimi sredstvi, kot so kovanci, kreditne ali debetne plačilne
kartice in telefonske kartice, vključno s karticami za uporabo s klicnimi
kodami.
22.a Javni sektor ima po tem zakonu pomen, kot ga določa
zakon, ki ureja javne uslužbence, vključuje pa tudi javna podjetja in gospodarske
družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali
lokalna skupnost.
23.
Kabelska kanalizacija je horizontalni gradbeno-inženirski objekt,
sestavljen iz kanalov, cevi in podobnega, ki omogoča postavitev in vzdrževanje komunikacijskih
vodov.
24.
Katastrofalni izpad omrežja so težje okvare elektronskega
komunikacijskega omrežja, ki jih ni mogoče odpraviti v enem dnevu.
25.
Klic je zveza, vzpostavljena s pomočjo javno dostopne elektronske
komunikacijske storitve, ki omogoča dvosmerno govorno komunikacijo.
26.
Klici v sili so klici na številke v sili, ki jih obravnavajo organi, ki
so v Republiki Sloveniji določeni za sprejemanje takih klicev, vključno z
organi pregona, reševalnimi službami na področju zaščite, reševanja in pomoči.
27.
Komunikacija je vsaka informacija, ki se izmenja ali prenese med končnim
številom strank s pomočjo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve.
Ne vključuje pa informacij, ki so javnosti prenesene kot del radiodifuzijske
storitve prek elektronskega komunikacijskega omrežja, razen v obsegu, v katerem
se da informacija povezati s prepoznavnim naročnikom ali uporabnikom, ki jo
prejme.
28.
Komunikacijski objekt je stavba ali gradbeno-inženirski objekt, ki je
del elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture,
vključno z morebitnimi napravami, lahko pa tudi naprava, oprema in
infrastruktura, ki ni objekt po predpisih o gradnji objektov.
28.a Komunikacijski vod je celotna podzemna ali nadzemna
povezava med dvema ali več točkami, po katerih je možna enosmerna, dvosmerna
ali obojesmerna komunikacija.
29.
Končni uporabnik ali končna uporabnica (v nadaljnjem besedilu: končni
uporabnik) je uporabnik, ki ne zagotavlja javnih komunikacijskih omrežij ali
javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev.
30.
Krajevna zanka je fizični vod, ki povezuje omrežno priključno točko z
glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem elektronskem
komunikacijskem omrežju.
31.
Kršitev varstva osebnih podatkov pomeni kršitev varstva, ki povzroči
nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje
ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače
obdelani v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih
storitev v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU).
32.
Medomrežno povezovanje je fizično in logično povezovanje javnih
komunikacijskih omrežij, ki jih uporablja isti ali drug operater, da omogoči
uporabnikom enega operaterja komunikacijo z uporabniki istega ali drugega
operaterja ali dostop do storitev, ki jih zagotavlja drug operater. Storitve
lahko zagotavljajo udeležene stranke ali druge stranke, ki imajo dostop do
omrežja. Medomrežno povezovanje je posebna vrsta operaterskega dostopa, ki je
izveden med operaterji javnih omrežij.
33.
Meddržavni trgi so trgi, določeni v skladu s 110. členom tega zakona, ki
pokrivajo EU ali njen znatni del v več kakor eni državi članici.
34.
Naročnik ali naročnica (v nadaljnjem besedilu: naročnik) je vsaka
fizična ali pravna oseba, ki z izvajalcem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih
storitev sklene pogodbo o zagotavljanju takih storitev.
35.
Negeografska številka je številka iz načrta telefonskega oštevilčenja
Republike Slovenije iz 63. člena tega zakona, ki ni geografska številka in med
drugim vključuje številke mobilnih telefonov, številke brezplačnih telefonskih
klicev (zelenih telefonov) in številke premijskih storitev.
36.
(črtana)
37.
Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se vsak internetni promet po
javnem komunikacijskem omrežju obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine,
aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije.
38.
Objekt kot del pripadajoče elektronske komunikacijske infrastrukture
pomeni stavbo ali del stavbe ali samostojne prostore v njej, kjer je nameščena
elektronska komunikacijska oprema, pa tudi gradbeno-inženirske objekte, kot so
na primer kabelska kanalizacija, antenski stolp ali antenski nosilec.
39.
Odprta komunikacijska omrežja so javna komunikacijska omrežja, do
katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji.
40.
Omrežna priključna točka je fizična točka, na kateri ima naročnik dostop
do javnega komunikacijskega omrežja; kadar omrežja vključujejo komutacijo ali
usmerjanje, je omrežna priključna točka določena s posebnim omrežnim naslovom,
ki je lahko vezan na številko ali ime naročnika.
41.
Operater je operater omrežja oziroma izvajalec storitve. Fizična ali
pravna oseba, ki omogoča brezplačen dostop do interneta in pri tem nima
pridobitnega namena ter zagotavljanje dostopa do interneta ni del njene
pridobitne dejavnosti, ni operater.
42.
Operater omrežja je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja javno
komunikacijsko omrežje ali pripadajoče zmogljivosti ali je obvestila pristojni
regulativni organ o nameravanem zagotavljanju javnega komunikacijskega omrežja
ali pripadajočih zmogljivosti.
43.
Operaterski dostop pomeni zagotovitev razpoložljivosti naprav oziroma
storitev drugemu operaterju pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali
neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev,
tudi kadar se uporabljajo za zagotavljanje storitev informacijske družbe ali
storitev radiodifuzijskih vsebin. Med drugim zajema: dostop do omrežnih
elementov in pripadajočih naprav, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s
fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti dostop do krajevne zanke ter naprav in
storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke), dostop
do fizične infrastrukture, vključno s stavbami, kanali in drogovi, dostop do
ustreznih sistemov programske opreme, vključno s sistemi za obratovalno
podporo, dostop do informacijskih sistemov ali podatkovnih zbirk za
prednaročanje, zagotavljanje, naročanje, zahteve za vzdrževanje in popravilo
ter zaračunavanje, dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo
enakovredno delovanje, dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za
gostovanja, dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske
storitve in dostop do virtualnih omrežnih storitev.
43.a Pasivna komunikacijska infrastruktura pomeni
univerzalno (strukturirano) ožičenje v stavbi, ki omogoča visoke hitrosti, in
razdelilno točko povezuje z omrežnimi priključnimi točkami.
44.
Podatki o lokaciji so vsakršni podatki, obdelani v elektronskem
komunikacijskem omrežju ali v okviru elektronske komunikacijske storitve, ki
kažejo na zemljepisni položaj terminalske opreme uporabnika javno dostopne
elektronske komunikacijske storitve.
45.
Podatki o prometu so kateri koli podatki, obdelani za namen prenosa
komunikacije po elektronskem komunikacijskem omrežju ali zaradi njegovega
zaračunavanja.
46.
Pripadajoče zmogljivosti so pripadajoče storitve, fizična infrastruktura
in druge naprave ali elementi, povezani z elektronskim komunikacijskim omrežjem
oziroma elektronsko komunikacijsko storitvijo, ki omogočajo oziroma podpirajo
zagotavljanje storitev po tem omrežju oziroma ali s to storitvijo ali pa imajo
sposobnost za to in vključujejo med drugim stavbe ali vhode v stavbe, ožičenje
stavb, antene, stolpe in druge podporne konstrukcije, kanale, vodila, stebre,
vstopne jaške in omarice.
47.
Pripadajoče storitve so storitve, povezane z elektronskim
komunikacijskim omrežjem oziroma elektronsko komunikacijsko storitvijo, ki
omogoča oziroma podpira zagotavljanje storitev prek tega omrežja oziroma
storitve ali pa imajo zmožnost za to in vključujejo med drugim prevedbo številk
ali sisteme, ki ponujajo enakovredno funkcionalnost, sisteme s pogojnim
dostopom in elektronske programske vodnike ter druge storitve, kot so
identiteta, lokacija in navzočnostna storitev.
48.
Prikaz identitete kličočega priključka je funkcija, ki omogoča
klicanemu, da razpozna omrežno priključno točko, iz katere izvira klic, na
podlagi številke ali oznake, ki je dodeljena tej omrežni priključni točki.
49.
Prikaz identitete priključka v zvezi je funkcija, ki omogoča kličočemu,
da razpozna omrežno priključno točko, v kateri se zaključuje klic, na podlagi
številke ali oznake, ki je dodeljena tej omrežni priključni točki.
50.
Potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) je vsaka
fizična oseba, ki uporablja ali zaprosi za javno dostopno komunikacijsko
storitev za namene, ki ne spadajo v njeno trgovsko, poslovno ali poklicno
dejavnost.
51.
Radioamaterska storitev je radiokomunikacijska storitev za
samoizobraževanje, medsebojno komuniciranje (vzpostavljanje medsebojnih
povezav) in tehnične raziskave, ki jo izvajajo radioamaterji, to so pravilno
pooblaščene osebe, ki jih zanima radijska tehnika samo iz osebnih nagibov in
brez gmotnih koristi.
52.
Radioamaterska satelitska storitev je radiokomunikacijska storitev, ki
uporablja vesoljske postaje na zemeljskih satelitih za iste namene kot
radioamaterska storitev.
53.
Radiofrekvenčno zaščitno razmerje je najmanjša vrednost razmerja
želenega in neželenega signala na vhodu v sprejemnik pod določenimi pogoji,
tako da je določena kakovost sprejema želenega signala dosežena na izhodu iz
sprejemnika.
54.
Radiokomunikacijske storitve so elektronske komunikacijske storitve, ki
se izvajajo z uporabo radijskih frekvenc.
55.
Radijska frekvenca v tem zakonu je del radiofrekvenčnega spektra in je
določena s centralno frekvenco ter širino radiofrekvenčnega kanala, zgornjo ali
spodnjo mejno frekvenco radiofrekvenčnega kanala ali navedbo posameznih
nosilnih frekvenc.
56.
Radiodifuzija je radiokomunikacijska storitev, ki je namenjena za
oddajanje in razširjanje radijskih ali televizijskih programov z neposrednim
javnim sprejemom v odprtem prostoru brez selektivnega izbiranja. Program ima
pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja medije.
57.
Razdelilna točka (točka koncentracije ali distribucije) je fizična točka
v stavbi ali zunaj nje, ki je dostopna operaterjem omrežja in na kateri se je
mogoče povezati s stavbno fizično infrastrukturo in pasivno komunikacijsko
infrastrukturo.
58.
Razporeditev spektra pomeni določitev danega radiofrekvenčnega pasu eni
ali več vrstam radiokomunikacijskih storitev, kjer je to primerno, pod določenimi
pogoji.
59.
Sistem s pogojnim dostopom je vsak tehničen ukrep oziroma vsaka
ureditev, kjer je dostop do zaščitene radijske ali televizijske radiodifuzijske
storitve v razumljivi obliki pogojen s sklenitvijo naročniškega razmerja ali
drugo obliko predhodne individualne avtorizacije.
60.
Soglasje je osebna privolitev uporabnika ali naročnika v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
60.a Stavbna fizična infrastruktura pomeni fizično
infrastrukturo ali inštalacije na lokaciji končnega uporabnika, vključno s
tistimi v skupni lasti (skupne inštalacije), namenjene namestitvi žičnih
oziroma brezžičnih dostopovnih omrežij, kadar so ta dostopovna omrežja primerna
za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in povezujejo razdelilno
točko v stavbi z omrežno priključno točko.
61.
Storitev informacijske družbe je storitev, ki se navadno zagotavlja za
plačilo, na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na posamezno zahtevo
prejemnika storitev. Pri tem »na daljavo« pomeni, da se storitev zagotavlja, ne
da bi bili strani sočasno prisotni. »Z elektronskimi sredstvi« pomeni, da se
storitev na začetku pošlje in v namembnem kraju sprejme z elektronsko opremo za
obdelavo (vključno z digitalnim stiskanjem) in shranjevanje podatkov ter v
celoti pošlje, prenese in sprejme po žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih
elektromagnetnih sredstvih. »Na posamezno zahtevo prejemnika storitev« pa
pomeni, da se storitev zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo.
Storitve informacijske družbe vključujejo zlasti storitve prodaje blaga ali
storitev, dostopa do podatkov ali oglaševanja na svetovnem spletu ter storitve
dostopa do komunikacijskega omrežja, prenosa podatkov ali shranjevanja
prejemnikovih podatkov v komunikacijskem omrežju.
62.
Storitev z dodano vrednostjo je vsaka storitev, ki zahteva obdelavo
podatkov o prometu ali lokaciji razen podatkov o prometu, ki niso nujno
potrebni za prenos komunikacije ali njegovo zaračunavanje.
63.
Širokopasovno omrežje je javno komunikacijsko omrežje, ki omogoča širokopasovni
dostop.
63.a Širokopasovno omrežje visokih hitrosti je javno
komunikacijsko omrežje, ki omogoča širokopasovni dostop s hitrostjo najmanj 30
Mb/s.
64.
Širokozaslonska televizijska storitev je televizijska storitev, v celoti
ali delno sestavljena iz programov, ki so izdelani in pripravljeni za
prikazovanje v širokozaslonskem formatu v polni višini. Format 16:9 je
referenčni format za širokozaslonsko televizijsko storitev.
65.
Škodljivo motenje je motenje, ki ogroža delovanje radionavigacijske
storitve ali drugih varnostnih storitev ali ki drugače resno poslabšuje, ovira
ali neprestano prekinja radiokomunikacijsko storitev, ki deluje v skladu z
veljavnimi mednarodnimi ali državnimi predpisi ali predpisi EU.
66.
Številka je številka ali predpona, določena s priporočilom E.164 Mednarodne
telekomunikacijske zveze (ITU).
67.
Številke za klice v sili so enotna evropska telefonska številka za klice
v sili 112, številka policije 113, enotna evropska telefonska številka za
prijavo pogrešanih otrok 116 000 in vse druge številke, ki so kot take določene
v načrtu oštevilčenja.
68.
(črtana)
69.
Uporabnik ali uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je fizična
ali pravna oseba, ki uporablja ali zaprosi za uporabo javno dostopne
elektronske komunikacijske storitve.
70.
Uporabniško ime je enolični alfanumerični identifikator, dodeljen
osebam, ko se prijavijo ali registrirajo za storitev internetnega dostopa ali
storitev internetne komunikacije.
71.
(črtana)
72.
Vertikalno integrirani operater je operater, ki deluje na različnih
ravneh maloprodajnega in veleprodajnega zagotavljanja omrežij in opravljanja
storitev.
72.a Vod je del komunikacijskega voda, ki povezuje dve
ali več točk, po katerem je mogoča enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna
komunikacija (npr. bakrena parica, optično vlakno, koaksialen kabel, vse vrste
nadzemnih povezav).
73.
Zagotavljanje elektronskega komunikacijskega omrežja pomeni
vzpostavitev, obratovanje, upravljanje ali zagotavljanje razpoložljivosti
takega omrežja.
74.
Zakonito prestrezanje komunikacij je postopek, odrejen na podlagi
zakona, ki ureja kazenski postopek, ali zakona, ki ureja Slovensko
obveščevalno-varnostno agencijo, pri katerem se zbirajo vsebina, okoliščine in
dejstva, povezani s komunikacijami na določeni točki v javnem komunikacijskem
omrežju.
75.
Zmogljivejša digitalna televizijska oprema so naprave, ki se priključijo
na televizijske sprejemnike, ali integrirani digitalni televizijski
sprejemniki, ki lahko sprejemajo digitalne interaktivne televizijske storitve.
76.
Zmogljivost omrežne priključne točke za potrebe tega zakona pomeni
obstoj omrežne priključne točke na določeni lokaciji z določljivo hitrostjo
prenosa podatkov.
II. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH
OMREŽIJ IN STORITEV
4. člen
(zagotavljanje elektronskih
komunikacijskih omrežij in storitev)
Vsaka fizična ali pravna oseba lahko
zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvaja elektronske
komunikacijske storitve pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi
podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi ter v skladu z drugo veljavno
zakonodajo, če s tem ne ogroža javnega reda, življenja in zdravja ljudi ter
javne varnosti in obrambe države.
5. člen
(obvestilo)
(1) Pred začetkom ali spremembo
zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih
komunikacijskih storitev je agencijo treba pisno obvestiti.
(2) Operater z obvestilom agencije
pridobi pravico, da se pod pogoji in v skladu z 90. členom tega zakona z
drugimi operaterji pogaja o medomrežnem povezovanju in, kjer je to primerno, od
njih pridobi operaterski dostop ali medomrežno povezavo ter možnost, da je
določen za izvajalca univerzalne storitve v skladu s 117. členom tega zakona.
Merila in postopki za naložitev posamičnih obveznosti operaterjem izhajajo iz
VII. in X. poglavja ter iz 90. in 117. člena tega zakona.
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka
morajo biti navedeni podatki, ki jih agencija potrebuje za vzdrževanje uradne
evidence operaterjev in nadzor, in sicer:
1.
ime, naslov in davčna številka za fizične osebe,
2.
firma, sedež, davčna številka in navedba zakonitega zastopnika za pravne
osebe,
3.
kratek opis javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih
komunikacijskih storitev, vključno z opisom značilnih fizičnih in okoljskih
lastnosti omrežij in naprav ter načina njihove izvedbe,
4.
predviden datum začetka ali spremembe zagotavljanja javnih
komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev.
(4) Spremembo podatkov iz 1., 2. in 3.
točke prejšnjega odstavka mora operater sporočiti agenciji v 30 dneh po
nastanku spremembe. Spremembo podatkov iz 4. točke prejšnjega odstavka mora
operater sporočiti pred predvidenim datumom, razen v primeru višje sile, ko
spremembo lahko sporoči v osmih dneh po predvidenem datumu. Za spremembo
podatkov iz 4. točke prejšnjega odstavka se šteje, če se zagotavljanje javnih
komunikacijskih omrežij oziroma storitev na predvideni datum ne začne dejansko
opravljati.
(5) Agencija v sedmih dneh po prejemu
obvestila z vsemi potrebnimi podatki iz tretjega odstavka tega člena vpiše
operaterja v uradno evidenco in mu hkrati pošlje potrdilo o vpisu v uradno
evidenco. Vpis v uradno evidenco ni pogoj za izvajanje pravic in obveznosti, ki
jih imajo operaterji po tem zakonu. Potrdilo ni upravni akt in samo po sebi ne
ustvarja pravic in obveznosti po tem zakonu.
(6) Agencija v sedmih dneh po prejemu
obvestila, ki ne vsebuje vseh potrebnih podatkov iz tretjega odstavka tega
člena, operaterja posebej pozove, da je obvestilo treba dopolniti v roku, ki ne
sme biti krajši od osem dni.
(7) Agencija s splošnim aktom
podrobneje predpiše vsebino in obliko obvestila iz prvega odstavka tega člena
ter vsebino podatkov iz tretjega odstavka tega člena. Agencija s splošnim aktom
določi tudi obliko in vsebino potrdila iz petega odstavka tega člena.
(8) Operater mora najmanj 90 dni pred
predvidenim prenehanjem zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma
izvajanja javnih komunikacijskih storitev o tem pisno obvestiti agencijo.
Operater mora v tem obvestilu opisati tudi način zagotavljanja trajne hrambe
podatkov o registraciji zakonitega prestrezanja in hranjenih podatkov o prometu
elektronskih komunikacij za celotno obdobje, za katero je treba zagotoviti
hrambo v skladu s tem zakonom, zlasti pa mora navesti, kje bo tako hranjeno
gradivo dostopno. V zvezi z načinom in pogoji hrambe se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakona, ki ureja varstvo
dokumentarnega gradiva.
6. člen
(plačilo na podlagi obvestila)
(1) Na podlagi obvestila iz prvega
odstavka prejšnjega člena so operaterji zavezanci za letno plačilo agenciji.
Plačila po tem členu krijejo stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb
tega zakona, razen določb V. in VI. poglavja tega zakona.
(2) Višina plačila iz prejšnjega
odstavka se določi tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo točke. Število
točk je nominalno enako 0,1 odstotka letnega prihodka, ki ga ima posamezni
operater v Republiki
Sloveniji iz zagotavljanja javnih komunikacijskih
omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev, pri čemer ne glede
na letni prihodek operaterja število točk ne more biti manjše od 100. Vrednost
točke se določi s tarifo, ki je splošni akt agencije.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
agencija na utemeljen predlog operaterja pri prihodku od javnih komunikacijskih
storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj
Republike Slovenije, ob določitvi števila točk upošteva polovico letnega
prihodka od teh storitev. Navedeno ne velja, kadar tak promet opravi končni
uporabnik zadevnega operaterja. Breme dokazovanja, da prihodek izvira od javnih
komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se
zaključi zunaj Republike Slovenije, je na operaterju. Če operater dokaže, da je
za določeno višino prihodkov od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega
prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, zavezan
za plačilo nacionalnemu regulativnemu organu v drugi državi, agencija ob
določitvi števila točk višine teh prihodkov ne upošteva.
(4) Operater
mora vsako leto do 31. marca obvestiti agencijo o višini prihodkov iz
prejšnjega odstavka iz preteklega leta. Če operater tega ne stori do roka,
agencija upošteva kot prihodek iz prejšnjega odstavka celotni prihodek
operaterja iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(5) Če
agencija utemeljeno sumi o resničnosti podatkov, ki jih je sporočil operater,
lahko agencija ali pooblaščeni revizor ali revizorka (v nadaljnjem besedilu:
revizor) po izboru agencije pregleda podatke in oceni prihodek na stroške tega
operaterja. Če ocenjeni prihodek bistveno odstopa od sporočenega prihodka iz
drugega odstavka, agencija pri izračunu upošteva ocenjeni prihodek.
(6) Agencija
pri izdaji tarife iz drugega odstavka tega člena upošteva potrebno pokrivanje
stroškov iz prvega odstavka tega člena glede na načrtovane cilje in naloge,
določene v njenem programu dela, ter saldo finančnih sredstev iz preteklega
leta. Tarifa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati po
njeni objavi.
(7) Predlog
tarife iz prejšnjega odstavka vsebuje posebno obrazložitev, v kateri se
navedejo razlogi za sprejetje ali spremembo tarife in cilje, ki bi jih tako
dosegli, in mora biti predhodno javno objavljen najpozneje do 31. julija tekočega
leta skupaj z osnutkom programa dela in finančnega načrta za prihodnje
koledarsko leto v skladu z 204. členom tega zakona.
Predlog tarife mora agencija najpozneje do 31. oktobra tekočega leta
predložiti v soglasje Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada)
skupaj s programom dela in finančnim načrtom za prihodnje koledarsko leto ter
revidiranimi računovodskimi izkazi za preteklo koledarsko leto. Če vlada do
15. decembra tekočega leta ne izda soglasja, se do uveljavitve nove tarife
uporablja veljavna tarifa.
(8) Pred
izdajo ali spremembo tarife je treba ugotoviti in predvideti stroške iz prvega
odstavka tega člena ter določiti rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne
daljši od dveh mesecev, v katerem so zavezanci iz prvega odstavka tega člena
pozvani, da dajo svoje mnenje, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali
spremembe tarife. V tem času se lahko opravijo tudi medsebojni razgovori.
7. člen
(odmera plačil in njihovo plačevanje)
(1) Plačilo iz prejšnjega člena za
posameznega zavezanca odmeri agencija z odločbo o odmeri plačila.
(2) Plačila se odmerijo vnaprej za
tekoče koledarsko leto.
(3) V prvem koledarskem letu, ko
nastopi obveznost plačila, agencija odmeri le toliko dvanajstin letnega
plačila, kolikor celih mesecev preostane od nastanka obveznosti do konca leta,
vendar ne manj od ene dvanajstine letnega plačila.
(4) Zavezanec za plačilo mora za
koledarsko leto, v katerem je prenehal zagotavljati javna komunikacijska
omrežja oziroma izvajati javne komunikacijske storitve, plačati toliko
dvanajstin letnega plačila, kolikor celih mesecev je zagotavljal javna
komunikacijska omrežja oziroma izvajal javne komunikacijske storitve, vendar ne
manj od ene dvanajstine letnega plačila. Agencija na zahtevo zavezanca spremeni
že izdano odločbo o odmeri plačila in morebitno preplačilo vrne zavezancu v 30 dneh
od vročitve spremenjene odločbe o odmeri plačila.
8. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja.
III. GRADNJA OMREŽIJ IN PRIPADAJOČE INFRASTRUKTURE
9. člen
(prostorsko načrtovanje, gradnja in
vzdrževanje)
(1) Javno
komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura se štejeta za gospodarsko
javno infrastrukturo.
(2) Šteje se, da je v javno korist
gradnja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, gradnja
elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture za potrebe
varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči ter gradnja drugih
elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture na
nepremičninah v lasti oseb javnega prava, nad temi nepremičninami ali pod
njimi.
(3) Vzdrževanje komunikacijskih
objektov, ki so del omrežij in pripadajoče infrastrukture iz prejšnjega
odstavka, se šteje za vzdrževalna dela v javno korist v smislu predpisov o
gradnji objektov ne glede na to, da niso namenjena zagotavljanju opravljanja
gospodarske javne službe. Za vzdrževalna dela v javno korist na komunikacijskih
objektih se štejejo:
1.
dograditev in nadgraditev obstoječih komunikacijskih objektov oziroma
opreme elektronskih komunikacijskih omrežij (npr. nameščanje ali zamenjava
opreme, vključno z zamenjavo oporišč nadzemnih linij, povečanje zmogljivosti,
uvlečenje komunikacijskih kablov v obstoječe cevi, rekonstrukcija, prestavitev,
zaščita in popravila),
2.
statična ojačitev in nadomestitev obstoječih antenskih sistemov in
njihovo zvišanje ali znižanje,
3.
zamenjava obstoječih zabojnikov,
4.
izvedba zahtevanih ozemljitev ali razširitev obstoječe ozemljitve zaradi
zamenjave zabojnika/stolpa, izvedba strelovodne zaščite, strojnih inštalacij,
električne inštalacije in zagotovitev potrebnega povečanja obstoječe električne
priključne moči.
(4) Vlada določi glede na stopnjo zahtevnosti gradnje enostavne
komunikacijske objekte, za katere v skladu s predpisi o gradnji objektov ni
treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in predpiše, kaj se poleg del iz
prejšnjega odstavka šteje za vzdrževanje komunikacijskih objektov.
(5) Komunikacijska omrežja in
pripadajoča infrastruktura iz drugega odstavka tega člena morajo biti, razen
kjer dejanske in tehnične možnosti tega ne dopuščajo, grajeni tako, da zaradi
varstva okolja in omejevanja nepotrebnih posegov v prostor, javnega zdravja in
javne varnosti omogočajo njihovo skupno uporabo, in
trajnostno vzdržno. S tem namenom je treba pri gradnji
teh komunikacijskih omrežij vedno predvideti in postaviti dostopovno točko, ki
omogoča skupno uporabo dostopovnega dela omrežja, o kateri odloča agencija v
skladu z 91. členom tega zakona.
(6) Pri
gradnji novih večstanovanjskih in nestanovanjskih stavb mora biti projektirana
in zgrajena stavbna fizična infrastruktura do omrežnih priključnih točk in v
njej pasivna komunikacijska infrastruktura v skupnih delih stavbe, ki je
primerna za doseganje visokih hitrosti. V projektu in gradbeni izvedbi te
infrastrukture mora biti predvidena in izdelana razdelilna točka, tako da je
posameznemu operaterju omogočena povezava do vsakega dela stavbe (naročnika)
posebej. Navedeno se smiselno upošteva tudi pri rekonstrukciji stavbne fizične
oziroma pasivne komunikacijske infrastrukture. Projektiranje in izgradnja
stavbne fizične ter pasivne komunikacijske infrastrukture iz tega odstavka je
strošek investitorja v gradnjo ali rekonstrukcijo večstanovanjske ali poslovne
stavbe.
(7) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne
velja pri gradnji ali rekonstrukciji:
1.
stavb s skupno površino do 50 m²,
2.
kmetijskih in gozdarskih gospodarskih poslopij,
3.
stavb, ki se uporabljajo izključno za religiozne namene,
4.
stavb, zaščitenih zaradi posebne zgodovinske, kulturne ali arhitekturne
vrednosti in
5.
drugih stavb, kjer bi izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka
pomenila nesorazmerne stroške v primerjavi s stroški projekta.
(8) Agencija
s splošnim aktom podrobneje uredi tehnična in druga vprašanja, ki nastanejo pri
izvrševanju petega in šestega odstavka tega člena.
(9) Operater omrežja lahko ob upoštevanju
91., 91.a in 92. člena tega zakona na lastne stroške postavi svoje omrežje
do razdelilne točke.
(10) Lokalne
skupnosti v okviru svojih pristojnosti pospešujejo gradnjo elektronskih
komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture in, kjer je to primerno,
sodelujejo z agencijo. Pri tem zlasti določijo pogoje za gradnjo elektronskih
komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v svojih prostorskih
aktih, sklepajo služnostne in druge pogodbe z operaterji na svoji
infrastrukturi, obveščajo operaterje in agencijo o nameravanih bodočih posegih
v svojo obstoječo infrastrukturo ter lahko načrtujejo gradnjo odprtih javnih
komunikacijskih omrežij.
9.a člen
(preglednost v zvezi z načrtovanimi
gradbenimi deli)
(1) Infrastrukturni operater mora pri
gradbenih delih na fizični infrastrukturi vsaj 30 dni pred izdajo naročila za
izdelavo projektne dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega
dovoljenja, če gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa vsaj 60 dni pred predvidenim
začetkom izvajanja gradbenih del sporočiti agenciji namero o načrtovani gradnji
in svoj poziv zainteresiranim investitorjem v elektronska komunikacijska
omrežja in pripadajočo infrastrukturo, da izrazijo interes za vključitev
elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v
načrtovanje oziroma za skupno gradnjo. Agencija najpozneje v treh dneh po
prejemu poziva na svojih spletnih straneh javno objavi sporočilo investitorja o
začetku projektiranja ali izvajanja del z ustreznimi pozivi zainteresiranim, da
se o pozivu odločijo v roku, ki ga določi investitor, ter o morebitnem interesu
obvestijo investitorja in agencijo. Postavljeni rok ne sme biti krajši od 10
delovnih dni od objave.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja
tudi za druge investitorje v javna komunikacijska omrežja in investitorje v
druge vrste gospodarsko javno infrastrukturo, ki niso hkrati infrastrukturni
operaterji.
(3) Obveznost iz prejšnjih odstavkov ne
velja za gradbena dela neznatnega pomena z vidika vrednosti, obsega ali
trajanja.
(4) Sporočilo o načrtovanih gradbenih delih
iz prvega odstavka tega člena vsebuje informacije o:
1.
lokaciji in vrsti del,
2.
vključenih elementih omrežja,
3.
predvidenem datumu začetka del in njihovem trajanju,
4.
kontaktni točki.
(5) Operater omrežja lahko zaprosi
infrastrukturnega operaterja za informacije iz prejšnjega odstavka za tekoča
ali načrtovana dela na fizični infrastrukturi, za katera je bilo gradbeno
dovoljenje že izdano ali postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja že teče
ali je vložitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja predvidena v naslednjih
šestih mesecih. V prošnji mora opredeliti območje, na katero se nanaša
postavitev elementov elektronskih komunikacijskih omrežij. Infrastrukturni
operater mora informacije predložiti pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in
preglednimi pogoji v dveh tednih od prejema pisne prošnje, razen če je
infrastrukturni operater te informacije že javno objavil v elektronski obliki
oziroma so informacije dostopne na spletnih straneh agencije v skladu s prvim
odstavkom tega člena.
(6) Ob sporu v zvezi s pravicami in obveznostmi
iz tega člena odloča o zadevi na zahtevo ene od strank agencija po postopku iz
220.a člena tega zakona.
10. člen
(skupna gradnja)
(1) Ne glede na določbe drugih predpisov
lahko infrastrukturni operaterji z operaterji omrežja sklepajo dogovore o usklajevanju
gradbenih del zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij.
(2) Pri izkazanem interesu zainteresiranih
soinvestitorjev za skupno gradnjo po postopku iz prvega odstavka prejšnjega
člena, ki vsebuje tudi navedbo tehničnih in drugih pogojev ter predlog delitve
stroškov, morajo zavezanci iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena tem
zainteresiranim soinvestitorjem ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe, ki
upošteva sorazmerni del investicije, in v primeru sklenitve pogodbe o tem v 30
dneh od sklenitve obvestiti agencijo. Če se investitor in zainteresirani
soinvestitor sama ne dogovorita o sklenitvi te pogodbe in njeni vsebini v 30
dneh, odkar je zainteresirani soinvestitor obvestil investitorja o interesu za
skupno gradnjo, o zadevi na zahtevo ene od strank odloči agencija po postopku
iz 220.a člena tega zakona in pri tem po potrebi določi pogoje skupne gradnje.
Investitor mora na zahtevo agencije cene gradnje stroškovno dokazati in
utemeljiti. Odločitev agencije mora biti objektivna, pregledna, nediskriminacijska
in sorazmerna.
(3) Kadar je ena izmed strank investitor s
področja energetike, agencija za potrebe odločanja na podlagi prejšnjega
odstavka od agencije, pristojne za področje energetike, predhodno pridobi
podatek o višini upravičenih stroškov na strani investitorja s področja
energetike.
(4) Po sklenitvi ustrezne pogodbe ali
izvršljivosti odločbe agencije iz drugega odstavka tega člena mora investitor v
druge vrste gospodarske javne infrastrukture svoje omrežje načrtovati tako, da
se v okviru tehničnih možnosti hkrati z njimi v skladu z izkazanim interesom po
postopku iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko gradita tudi elektronsko
komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura. Zainteresirani
soinvestitor v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo
mora komunikacijsko omrežje in pripadajočo infrastrukturo graditi v skladu s
petim odstavkom 9. člena tega zakona.
(5) Zavezanec iz prvega in drugega odstavka
prejšnjega člena lahko zavrne prošnjo zainteresiranega soinvestitorja iz
drugega odstavka tega člena za dogovor o uskladitvi gradbenih del zaradi
postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij, če:
1.
bi to povzročilo dodatne stroške za prvotno predvidena gradbena dela,
vključno s stroški, nastalimi zaradi dodatnih zamud zaradi usklajevanja
gradbenih del,
2.
bi to oviralo njegov nadzor nad usklajevanimi deli,
3.
je prošnja za usklajevanje del vložena manj kot 30 dni pred oddajo vloge
za izdajo gradbenega dovoljenja ali manj kot 30 dni pred predvidenim začetkom
izvajanja del, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno.
(6) Obveznosti infrastrukturnega operaterja
oziroma drugega investitorja v javna komunikacijska omrežja in investitorja v
druge vrste gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega člena ter drugega,
četrtega in petega odstavka tega člena veljajo tudi pri vzdrževalnih delih v
javno korist na komunikacijskih objektih iz tretjega odstavka 9. člena
tega zakona ter pri vzdrževalni delih v javno korist, kot so za posamezne druge
infrastrukture določena s področnimi predpisi.
(7) Kjer se gradnja komunikacijskega
omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka 9. člena tega
zakona ali druge gospodarske javne infrastrukture financira iz javnih sredstev
iz državnega in občinskih proračunov, morajo investitorji pri gradnji te
infrastrukture vanje položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, če
glede na podatke iz evidence skladno s prvim odstavkom 14. člena tega
zakona na predvidenem območju gradnje še ni take kabelske kanalizacije in če ne
pridobi soinvestitorja iz prvega odstavka 9.a člena tega zakona. Tako zgrajena
kabelska kanalizacija je pod enakimi pogoji na voljo vsem fizičnim ali pravnim
osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo
infrastrukturo.
(8) Agencija za izvajanje tega in
prejšnjega člena izda splošni akt.
11. člen
(uporaba javnih sredstev)
(1) Izrazi »gradbena dela v povezavi s
širokopasovno infrastrukturo«, »pasivna širokopasovna infrastruktura« in
»dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA)« v tem členu imajo enak pomen,
kot jih določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija
2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri
uporabi 107. in 108. člena Pogodbe (UL L št. 187/2014 z dne
26. 6. 2014), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014).
(2) Sredstva za gradnjo širokopasovnega
omrežja se lahko zagotovijo tudi iz javnih sredstev v skladu z Uredbo 651/2014
za projekte, ki v skupni višini ne presegajo 70 milijonov eurov. Za
sofinanciranje projektov, katerih skupna vrednost presega ta znesek, je
potrebna priglasitev Evropski komisiji.
(3) Javna sredstva za gradnjo
širokopasovnega omrežja se lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar so
kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
določeno območje Republike Slovenije ni zadostno pokrito s
širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem zainteresiranim
gospodinjstvom pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega
dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije,
2.
za gradnjo širokopasovnega omrežja v naslednjih treh letih ni izkazan
tržni interes na podlagi javnega posvetovanja,
3.
širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta
komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi
operaterji pri tem pa:
-
operater omrežja nudi najširši možen aktiven in pasiven veleprodajni
dostop skladno s pravičnimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s fizično
razvezavo v primeru dostopovnih omrežij naslednje generacije,
-
se tak veleprodajni dostop odobri za vsaj sedem let,
-
pravica dostopa do vodov in drogov ni časovno omejena,
-
so vodi, za katerih gradnjo se dodeli pomoč, dovolj veliki, da se lahko
uporabljajo za več kabelskih omrežij in različne omrežne topologije,
4.
zagotovljen je pregleden in nediskriminacijski konkurenčen postopek za
izbor izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev
širokopasovnega omrežja ob spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti.
(4) Do prejema javnih sredstev iz
prejšnjega odstavka ni upravičen operater omrežja, ki:
1.
je v težavah v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe 651/2014,
2.
je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe
Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z
notranjim trgom,
3.
je naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po
pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva Ministrstva
za finance,
4.
ima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge
denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v
višini, ki presega 50 eurov,
5.
ne izplačuje redno plač in socialnih prispevkov.
(5) Z javnimi sredstvi iz drugega odstavka
se lahko sofinancirajo stroški naložb za:
1.
namestitev pasivne širokopasovne infrastrukture,
2.
gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo in
3.
namestitev dostopovnih omrežij naslednje generacije.
(6) Stroški iz prejšnjega odstavka se ne
smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
(7) Operater omrežja, ki kandidira za
sofinanciranje projekta s sredstvi iz drugega odstavka tega člena, mora
predložiti vlogo pred začetkom izvajanja projekta. Vloga vsebuje najmanj
naslednje podatke:
1.
podatke o operaterju omrežja,
2.
poslovni načrt projekta, vključno z datumom začetka in dokončanja,
3.
lokacijo projekta,
4.
seznam stroškov projekta,
5.
vrsto pomoči in znesek javnega sofinanciranja, potrebnega za projekt,
6.
izjavo o izpolnjevanju pogoja iz 1. točke četrtega odstavka tega člena.
(8) Cena operaterskega dostopa do omrežja,
zgrajenega z javnimi sredstvi iz drugega odstavka tega člena, temelji na
načelih oblikovanja cen, ki jih določi agencija. Pri tem agencija upošteva
naložbe operaterja omrežja ter cene, ki so na voljo na primerljivih
konkurenčnih trgih in pri operaterjih omrežij.
(9) Operater sofinanciranega omrežja je
dolžan stroške in prihodke sofinanciranega omrežja knjigovodsko ločeno
evidentirati in do 31. marca tekočega leta službi
Vlade Republike Slovenije, pristojni za elektronske komunikacije, oziroma občini kot sofinancerju projektov iz drugega odstavka tega
člena poročati o izvajanju projekta za preteklo leto. Iz poročila morajo biti
razvidni stroški in prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni ter dosežen
dobiček. Sofinancer projektov na podlagi poročil in dokazil operaterjev, ki so
omrežja zgradili z javnimi sredstvi iz drugega odstavka tega člena preveri, ali
so bili prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni višji od stroškov in je
bil na zgrajenem omrežju v tem obdobju ustvarjen dobiček. Celotni dobiček, ki
je ustvarjen na subvencioniranih omrežjih v višini, ki je nad povprečnim
dobičkom, je dodatni čisti dobiček. Povprečni dobiček se izračuna na podlagi
povprečne stopnje donosnosti naložb v telekomunikacijski panogi po podatkih
agencije. Dodatni čisti dobiček se vrne sofinancerju projekta.
11.a člen
(poizvedovanje po tržnem interesu za
gradnjo širokopasovnega omrežja)
(1) Služba Vlade
Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije, zaradi porabe javnih sredstev iz drugega odstavka prejšnjega člena
objavi javni poziv za poizvedovanje po tržnem interesu iz 2. točke tretjega
odstavka prejšnjega člena za naslednja tri leta.
(2) Operaterji izrazijo tržni interes z
vnosom v spletno aplikacijo, ki jo služba Vlade
Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije, objavi na svojih spletnih straneh, in z obvestilom službi Vlade Republike Slovenije, pristojni za elektronske komunikacije.
(3) Če služba
Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije, na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi prekrivajoč se
tržni interes operaterjev, ki so predhodno z obvestilom iz prejšnjega odstavka
dali tudi soglasje za izmenjavo podatkov o prekrivajočem se tržnem interesu,
jih služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za
elektronske komunikacije, o tem pisno obvesti. Kadar
se tržni interesi prekrivajo, operaterji lahko sklenejo dogovor, katerega cilj
je izogniti se gradnji podvojene infrastrukture. V takšnem primeru operaterji
sklenejo dogovor v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja
konkurence, v 30 dneh od pisnega obvestila službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za
elektronske komunikacije. Širokopasovno omrežje mora
biti na področjih, za katera so se investitorji dogovorili o razdelitvi tržnega
interesa, odprto komunikacijsko omrežje, sicer dogovarjanje ni dopustno.
(4) Operaterji, ki so se v skladu s
prejšnjim odstavkom dogovorili o razdelitvi tržnega interesa, morajo v 15 dneh
po sklenitvi dogovora prenovljene podatke iz drugega odstavka tega člena, ki
lahko obsegajo le področja razdeljenega tržnega interesa iz tretjega odstavka
tega člena vnesti v spletno aplikacijo iz drugega odstavka tega člena in
poslati službi Vlade
Republike Slovenije, pristojni za elektronske
komunikacije, novo obvestilo. Če dogovor ni sklenjen, služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske
komunikacije, upošteva prvotno izražen tržni interes
posamičnega operaterja.
(5) Obvestilo o izraženem tržnem interesu
iz drugega oziroma četrtega odstavka tega člena mora vsebovati informacije o
načrtovanem projektu in podrobno časovni načrt gradnje, dokazila o finančni
izvedljivosti načrtovanih investicijskih projektov in primernosti predvidenih
tehnologij glede na zastavljene cilje ter morebitne druge priloge, s katerimi
bo operater verodostojno izkazal izvedljivost izraženega tržnega interesa.
(6) Če služba
Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije, ugotovi, da operater z obvestilom o izraženem tržnem interesu iz
drugega oziroma četrtega odstavka tega člena tržnega interesa ni verodostojno
izkazal, služba Vlade Republike Slovenije, pristojna
za elektronske komunikacije, izda odločbo, s katero mu
tržnega interesa ne prizna. Odločba službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za
elektronske komunikacije, je dokončna. Zoper odločbo
se lahko vloži tožba v upravnem sporu.
(7) Služba Vlade
Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije, operaterju, ki izkaže tržni interes, ponudi sklenitev pogodbe, s
katero se operater zaveže, da bo v treh letih od podpisa pogodbe zgradil
širokopasovno omrežje na območjih in v obsegu, kakršnega je izkazal v pisnem
obvestilu službi Vlade
Republike Slovenije, pristojni za elektronske
komunikacije. Služba Vlade
Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije, izvod podpisane pogodbe in morebitni pripadajoči dogovor iz
tretjega odstavka tega člena pošlje agenciji. Če operater pogodbe v 15 dneh ne
podpiše, se šteje, da je odstopil od izraženega tržnega interesa. V tem primeru
služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za
elektronske komunikacije, izda odločbo iz prejšnjega
odstavka.
(8) Če operater ne izvaja tržnega interesa
v skladu s pogodbo iz prejšnjega odstavka in pri tem s predvidenimi aktivnostmi
zamuja za več kot leto dni, služba Vlade Republike
Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije,
zaradi operaterjeve kršitve odstopi od pogodbe in v tem delu tržnega interesa
ne upošteva ter o tem obvesti agencijo. Pri preverjanju izvajanja pogodbe lahko
služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za
elektronske komunikacije, zaprosi agencijo za tehnično
pomoč. Z dnem odstopa od pogodbe zaradi operaterjeve kršitve se šteje, da
operater ni izpolnil obveznosti gradnje iz prejšnjega odstavka.
(9) Služba Vlade
Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije, po podpisu pogodb iz sedmega odstavka tega člena zagotovi javnost
podatkov o izkazanem tržnem interesu, ki so jih operaterji vnesli v spletno
aplikacijo iz drugega odstavka tega člena.
(10) Agencija opravlja nadzor nad
odprtostjo širokopasovnih omrežij, zgrajenih s sredstvi iz drugega odstavka
prejšnjega člena, in nadzor nad odprtostjo omrežij iz tretjega odstavka tega
člena ter nad izpolnitvijo obveznosti gradnje iz sedmega odstavka tega člena od
operaterja, ki je izkazal tržni interes.
12. člen
(prestavitev ali sprememba drugih napeljav
in poznejša gradnja drugih napeljav)
(1) Operater, ki želi graditi javno
komunikacijsko omrežje in pripadajočo infrastrukturo, lahko v zahtevi za
ustanovitev služnosti zahteva premestitev ali spremembo obstoječih drugih
napeljav, vendar le, če se javno komunikacijsko omrežje in pripadajoča
infrastruktura ne bi dala zgraditi, druge napeljave pa se lahko premestijo ali
spremenijo brez negativnih posledic za njihovo uporabo, skupna uporaba napeljav
pod pogoji 91. člena tega zakona pa ni mogoča.
(2) Stroške premestitve ali spremembe
napeljav mora v celoti kriti operater omrežja, ki je premestitev ali spremembo
zahteval.
(3) Poznejša gradnja drugih napeljav
se mora opraviti tako, da ne moti obstoječega javnega komunikacijskega omrežja
in pripadajoče infrastrukture.
13. člen
(prestavitev in zaščita obstoječih
komunikacijskih omrežij)
(1) Če je zaradi gradnje komunalnih in
drugih objektov, naprav in napeljav treba prestaviti ali zaščititi obstoječe
komunikacijsko omrežje in pripadajočo infrastrukturo iz tretjega odstavka 9.
člena tega zakona, ki je vpisana v evidenco iz prvega odstavka 14. člena tega
zakona, mora investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov,
naprav in napeljav o tem obvestiti lastnika omrežja, ki ga je treba prestaviti
in zaščititi, najmanj 30 dni pred predvidenim pričetkom del ter njegovi
pooblaščeni osebi omogočiti navzočnost in strokovni nadzor pri izvedbi del. V
nasprotnem primeru investitor odgovarja lastniku za morebitno povzročeno škodo.
(2) Prestavitev in zaščito iz
prejšnjega odstavka lahko po dogovoru z investitorjem izvede tudi lastnik
omrežja iz prejšnjega odstavka ali od njega pooblaščeni izvajalec.
(3) Stroški prestavitve ali zaščite
bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav, če investitor gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav ter lastnik omrežja iz prvega odstavka tega člena, ki ga je treba
prestaviti in zaščititi, s pogodbo ne določita drugače.
(4) Investitor predvidene gradnje
komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav ne odgovarja za morebitno
škodo iz prvega odstavka tega člena niti ne nosi stroškov prestavitve ali
zaščite, če omrežje in pripadajoča infrastruktura iz prvega odstavka tega člena
nista vpisana v evidenco iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, razen če
lastnik omrežja iz prvega odstavka tega člena dokaže, da je investitor vedel za
obstoj omrežja in je bil predlog za vpis v evidenco že predložen.
14. člen
(vpis v evidenco)
(1) Investitor ali upravljavec
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka
9. člena tega zakona mora sporočiti podatke o lokaciji in trasi, vrsti in
trenutni uporabi komunikacijskega omrežja ter pripadajoče infrastrukture,
vključno s številom posameznih pripadajočih vodov (optično vlakno, bakrena
parica, koaksialni vod, drugo) neposredno organu, ki je pristojen za geodetske
zadeve, ki glede teh podatkov izvaja naloge enotne informacijske točke, za vpis
v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov v skladu s predpisom, ki ureja
vpis v to evidenco. Vsaka sprememba teh podatkov se sporoči pristojnemu organu
v treh mesecih po njenem nastanku.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
obveznost sporočanja podatkov ne velja za investitorja ali upravljavca
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture za potrebe varnosti,
policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.
(3) Agencija zaradi zagotavljanja
preglednosti in skupne uporabe fizične infrastrukture od investitorjev ali
upravljavcev komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki so v
skladu s prvim odstavkom tega člena sporočili podatke organu, pristojnemu za
geodetske zadeve, pridobi podatke o njihovih kontaktnih točkah in jih objavi na
svojih spletnih straneh.
(4) Investitor ali upravljavec javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture mora poleg podatkov iz
prvega odstavka tega člena neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve,
za vpis v evidenco iz prvega odstavka tega člena sporočiti tudi podatke o
obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke na fiksni lokaciji v
skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena. Vsaka sprememba teh podatkov
se sporoči pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku. Podatki iz
evidence o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke so javni.
(5) Vlada za izvajanje določbe prvega, četrtega in sedmega odstavka tega
člena izda uredbo.
(6) Agencija lahko za potrebe izvajanja
tega zakona ob smiselni uporabi 201. člena tega zakona od zavezancev iz
prvega odstavka tega člena zahteva podatke o razpoložljivosti omrežij in
objektov iz prvega odstavka in o tem vodi svojo evidenco in zainteresiranim
strankam v zvezi s postopki, ki jih vodi, omogoči vpogled v te podatke. Pri tem
agencija ne sme zahtevati podatkov, ki so jih zavezanci že poslali organu,
pristojnemu za geodetske zadeve, v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Infrastrukturni operater mora podatke
iz prvega odstavka tega člena sporočiti tudi za elektronska komunikacijska
omrežja, ki niso zajeta v drugem odstavku 9. člena tega zakona. Podatke
mora sporočiti neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v
evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja
vpis v to evidenco. Vsaka sprememba podatkov se sporoči pristojnemu organu v
treh mesecih po njenem nastanku.
14.a člen
(dostop operaterja omrežja do podatkov o
obstoječi fizični infrastrukturi)
(1) Če podatki iz prvega in tretjega
odstavka prejšnjega člena v primeru elektronskih komunikacijskih omrežij ali
podatki o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi fizične infrastrukture
ter kontaktni točki v primeru drugih infrastrukturnih operaterjev, ki se
vpisujejo v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom,
ki ureja vpis v to evidenco, niso dostopni, lahko operater omrežja zaprosi infrastrukturnega
operaterja za dostop do teh podatkov. Operater omrežja v prošnji opredeli
območje, na katero se nanaša postavitev elementov elektronskih komunikacijskih
omrežij.
(2) Infrastrukturni operater mora dostop do
podatkov pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji odobriti
v dveh mesecih od prejema pisne prošnje iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
infrastrukturni operater zavrne dostop do podatkov, če je to potrebno zaradi
varnosti in celovitosti omrežij, nacionalne varnosti, javnega zdravja ali
varnosti.
(4) Operater omrežja lahko v pisni prošnji,
v kateri so opredeljeni elementi omrežja, na katere se nanaša postavitev
elektronskih komunikacijskih omrežij, infrastrukturnega operaterja zaprosi za
pregled določenih elementov fizične infrastrukture na kraju samem ob
navzočnosti in strokovnem nadzoru pooblaščene osebe infrastrukturnega
operaterja. Infrastrukturni operater pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in
preglednimi pogoji odobri razumno prošnjo za pregled v 30 dneh od prejema
pisne prošnje, razen če to ni primerno iz razlogov v prejšnjem odstavku.
(5) Operater omrežja mora s podatki, ki jih
pridobi na podlagi tega člena, ravnati v skladu s predpisi s področja tajnih
podatkov, predpisi, ki urejajo varovanje poslovnih skrivnosti, in predpisi, ki
urejajo varstvo osebnih podatkov, ter sprejeti ustrezne tehnične in
organizacijske ukrepe za varovanje zaupnosti, tajnosti ter operativnih in
poslovnih skrivnosti.
(6) Če se infrastrukturni operaterji sami
ne dogovorijo o dostopu do podatkov na podlagi tega člena, odloča o zadevi na
zahtevo ene od strank agencija po postopku iz 220.a člena tega zakona.
(7) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za podatke o neuporabljenih optičnih vlaknih iz 93.a člena tega
zakona.
(8) Pristojni organ javnega sektorja, ki
pri svojem delu razpolaga s podatki iz prvega odstavka tega člena, te podatke
na njegovo zahtevo posreduje operaterju omrežja.
15. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb, razen 11. člena, tega poglavja in na
njegovi podlagi izdanih predpisov in aktov ter pri tem sodeluje z inšpektorjem,
pristojnim za gradnjo.
IV. RAZLASTITEV IN OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE
16. člen
(odvzem ali omejitev lastninske ali druge
stvarne pravice pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij)
(1) Gradnja, postavitev, obratovanje
ali vzdrževanje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v
skladu s predpisi je v javno korist.
(2) Javno komunikacijsko omrežje je
treba načrtovati tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši.
(3) Lastninska ali druga stvarna
pravica na nepremičninah se v javno korist lahko odvzame ali omeji, kadar je to
potrebno zaradi gradnje, postavitve, obratovanja in vzdrževanja javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture.
(4) Lastninska ali druga stvarna
pravica na nepremičninah se odvzame ali omeji po postopku in na način, določen
z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, ter
zakonom, ki ureja stvarne pravice, razen če ta zakon ne določa drugače.
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, vlada na predlog
operaterja omrežja za omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na
nepremičnini v lasti Republike Slovenije s služnostjo za namen iz tretjega
odstavka tega člena, odloči o prevladi javne koristi gradnje, postavitve,
obratovanja ali vzdrževanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče
infrastrukture nad drugo javno koristjo, če ne pride do ustanovitve služnosti s
pogodbo v skladu z 20. členom tega zakona. Vlada upravljavcu nepremičnine
v lasti Republike Slovenije naloži sklenitev pogodbe ali pa predlog operaterja
omrežja zavrne.
(6) Operater
omrežja, ki želi na tuji nepremičnini, nad ali pod njo izvesti dela iz prvega
odstavka tega člena, lahko v postopku razlastitve nastopa kot razlastitveni
upravičenec ali v postopku ustanovitve služnosti kot služnostni upravičenec.
(7) Pri odločanju v postopku razlastitve ali ustanovitve služnosti v
korist operaterja omrežja gre za nujni primer v smislu zakona, ki ureja
razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice.
17. člen
(omrežja za potrebe varnosti, policije,
obrambe in zaščite, reševanja in pomoči)
Določbe prejšnjega člena veljajo tudi za
elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo za potrebe
varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.
18. člen
(ustanovitev služnosti na nepremičninah v
lasti oseb javnega prava ob zgraditvi elektronskih komunikacijskih omrežij, ki
niso javna komunikacijska omrežja)
(1) Gradnja, postavitev, obratovanje
ali vzdrževanje elektronskih komunikacijskih omrežij, ki niso omrežja iz 16. in
17. člena tega zakona, ter pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti
oseb javnega prava v skladu s predpisi je v javno korist.
(2) Elektronsko komunikacijsko omrežje
iz prejšnjega odstavka je treba načrtovati tako, da so posegi v lastnino oseb
javnega prava čim manjši.
(3) Lastninska ali druga stvarna
pravica na nepremičninah v lasti oseb javnega prava se v javno korist lahko obremeni
s služnostjo v korist fizične ali pravne osebe, ki zagotavlja elektronska
komunikacijska omrežja, ki niso omrežja iz 16. in 17. člena tega zakona, kadar
je to potrebno zaradi gradnje, postavitve, obratovanja in vzdrževanja tega
omrežja ter pripadajoče infrastrukture.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka
se lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah v lasti oseb javnega
prava obremeni s služnostjo po postopku in na način, določen z zakonom, ki
ureja razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, in zakonom, ki
ureja stvarne pravice, razen če ta zakon ne določa drugače.
(5) Fizična ali pravna oseba, ki
zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje, ki ni omrežje iz 16. in 17.
člena tega zakona, ter želi na nepremičnini, ki je v lasti oseb javnega prava,
nad to nepremičnino ali pod njo izvesti dela iz prvega odstavka tega člena,
lahko v postopku ustanovitve služnosti nastopa kot služnostni upravičenec.
19. člen
(služnost)
(1) Služnost na podlagi tega zakona je
stvarna pravica, ki obsega za služnostnega upravičenca iz 16., 17. in 18. člena
tega zakona naslednja upravičenja:
1.
gradnja, postavitev, obratovanje in vzdrževanje elektronskega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture,
2.
dostop do elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture za potrebe njihovega obratovanja in vzdrževanja,
3.
odstranjevanje naravnih ovir pri gradnji, postavitvi, obratovanju in
vzdrževanju elektronskega komunikacijskega omrežja.
(2) Upravičenja iz prejšnjega odstavka
mora upravičenec izvrševati tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika
nepremičnine in obremenjuje služeče zemljišče. Če lastnik nepremičnine zaradi
izvrševanja teh upravičenj utrpi škodo, jo mora povzročitelj povrniti v skladu
z zakonikom, ki ureja obligacijska razmerja.
20. člen
(ustanovitev služnosti)
(1) Služnost se sklene v takšnem
obsegu in za takšno časovno obdobje, kot je nujno potrebno za gradnjo,
postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskega komunikacijskega omrežja
in za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture.
(2) Za ustanovitev služnosti mora
služnostni upravičenec lastniku nepremičnine predložiti predlog pogodbe.
(3) Obvezna
sestavina pogodbe je določilo o višini denarnega nadomestila za služnost, v primerih,
ki se nanašajo na omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na
nepremičninah pri gradnji, postavitvi, obratovanju ali vzdrževanju javnih
komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture iz 16. člena tega
zakona, pa tudi določilo o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov
služnostnega upravičenca z njegove strani ter drugih fizičnih in pravnih oseb,
ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, v skladu z določbami tega
zakona. Imetnik pravice skupne uporabe ima v obsegu, ki je potreben za
izvajanje skupne uporabe, upravičenja iz prejšnjega člena.
(4) Denarno nadomestilo iz prejšnjega
odstavka ne sme presegati zmanjšanja vrednosti služeče nepremičnine ali
dejanske škode in izgubljenega dobička, vključno zaradi dopustnosti skupne
uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca s strani le-tega ter
drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska
omrežja, v skladu z določbami tega zakona in omejitev, ki za investitorja
izhajajo iz prvega do tretjega odstavka 13. člena tega zakona ob prestavitvi
javnih komunikacijskih omrežij.
(5) Določbe drugega in četrtega
odstavka tega člena se ne uporabljajo v primeru, kadar se služnost ustanovi na
podlagi predloga pogodbe upravljavca druge gospodarske javne infrastrukture na
kateri se služnost ustanavlja v skladu z zakoni, ki urejajo gospodarske javne
infrastrukture.
(6) Ne glede na določbo tretjega
odstavka tega člena je služnost pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij in
pripadajoče infrastrukture, ki se financirajo iz javnih sredstev v skladu z 11.
členom tega zakona, na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne
skupnosti neodplačna.
(7) Če lastnik nepremičnine v desetih
dneh po prejemu predloga pogodbe ne pristane na njeno sklenitev, lahko služnostni
upravičenec zahteva, da o ustanovitvi služnosti v skladu s 16., 17. in 18.
členom tega zakona odloči pristojni upravni organ.
(8) Poleg
sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja ustanovitev služnosti za potrebe
gradnje druge gospodarske javne infrastrukture, je obvezna sestavina pogodbe o
ustanovitvi služnosti v korist infrastrukturnega operaterja tudi določilo o
dopustnosti skupne uporabe s strani operaterja omrežja. Pri določitvi višine
denarnega nadomestila za služnost se upošteva tudi možnost skupne uporabe
fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij.
21. člen
(pogoji za odločanje pristojnega organa)
(1) Pristojni upravni organ mora pri
odločanju o ustanovitvi služnosti ugotoviti in upoštevati, ali:
1.
je pridobitev služnosti nujen pogoj za gradnjo, postavitev, obratovanje
ali vzdrževanje elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture,
2.
je bila gradnja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture načrtovana tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši,
3.
bo izvrševanje služnosti bistveno oviralo lastnika nepremičnine.
(2) Za bistveno oviranje lastnika
nepremičnine iz 3. točke prejšnjega odstavka gre v primerih, če se:
1.
lastniku nepremičnine onemogoči ali znatno oteži dostop do nepremičnine
(do zemljišča oziroma objekta na njem),
2.
lastniku nepremičnine onemogoči ali znatno oteži opravljanje dejavnosti,
3.
znatno zmanjša vrednost nepremičnine (zemljišča ali objekta na njem).
22. člen
(odločba pristojnega upravnega organa)
(1) Pristojni upravni organ z odločbo
ustanovi služnost v takšnem obsegu in za takšno časovno obdobje, kot je nujno
potrebno za gradnjo, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskega
komunikacijskega omrežja in za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega
omrežja ter pripadajoče infrastrukture. Obvezna sestavina odločbe o ustanovitvi
služnosti je določba o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov
služnostnega upravičenca ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo
elektronska komunikacijska omrežja v skladu s tem zakonom.
(2) Poleg
sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja ustanovitev služnosti za potrebe
gradnje druge gospodarske javne infrastrukture, je obvezna sestavina odločbe o
ustanovitvi služnosti v korist infrastrukturnega operaterja določba o
dopustnosti skupne uporabe fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij.
23. člen
(prenehanje služnosti)
(1) Služnost preneha na podlagi
sporazuma obeh strank ali ko poteče čas, za katerega je bila ustanovljena.
(2) Služnost lahko preneha na podlagi
odločbe pristojnega upravnega organa, če se ugotovi:
1.
na zahtevo ene izmed strank, da služnost ni več potrebna,
2.
na zahtevo lastnika nepremičnine, da nosilec upravičenj v treh letih ni
začel izvrševati upravičenj, razen če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
V. RADIOFREKVENČNI SPEKTER
1. Splošne določbe
24. člen
(upravljanje radiofrekvenčnega spektra)
(1) Radiofrekvenčni spekter je omejena
naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.
(2) Državni organi v skladu z
mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji, skrbijo za
učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije in
pravic Republike Slovenije do orbitalnih pozicij.
(3) Z radiofrekvenčnim spektrom
Republike Slovenije na podlagi javnega pooblastila upravlja agencija in pri tem
upošteva strateške usmeritve službe Vlade Republike
Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije, ter
strateške dokumente Republike Slovenije in EU. Agencija pripravi najmanj triletno strategijo upravljanja z
radiofrekvenčnim spektrom in jo predloži v soglasje vladi. Po pridobitvi
soglasja agencija strategijo objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Pri čezmejnem škodljivem motenju,
povzročenem z oddajanjem radijskega signala iz drugih držav v nasprotju z
mednarodnopravnimi akti iz drugega odstavka tega člena, lahko agencija sprejme
nujne in sorazmerne ukrepe za zaščito nemotene uporabe radiofrekvenčnega
spektra v Republiki Sloveniji. Ti ukrepi obsegajo predvsem povečanje dovoljene
oddajne moči, spremembo horizontalnega sevalnega diagrama, spremembo
polarizacije, spremembo višine antene nad terenom ter spremembo lokacije
oddajanja, če se s tem območje pokrivanja ne spremeni.
25. člen
(strateško načrtovanje in usklajevanje
politike radijskega spektra)
(1) Agencija in pristojni državni
organi sodelujejo z Evropsko komisijo in organi drugih držav članic pri
strateškem načrtovanju, koordinaciji in usklajevanju uporabe radijskega spektra
v EU. Pri tem med drugim upoštevajo gospodarske vidike in vidike varnosti,
zdravja, javnega interesa, svobode izražanja ter kulturne, znanstvene, socialne
in tehnične vidike v zvezi s politikami EU ter različne interese uporabnikov
radijskega spektra, da bi na ta način optimizirali uporabo radijskega spektra
in se izognili škodljivemu motenju.
(2) Agencija in pristojni državni
organi v sodelovanju z Evropsko komisijo in organi drugih držav članic
spodbujajo koordinacijo pristopov na področju politike radijskega spektra v EU
in, če je potrebno, usklajene pogoje glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe
radijskega spektra, ki so potrebni za vzpostavitev in delovanje notranjega trga
na področju elektronskih komunikacij.
26. člen
(načrt razporeditve radiofrekvenčnih
pasov)
(1) Vlada na predlog predstojnice oziroma predstojnika službe Vlade Republike Slovenije,
pristojne za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: predstojnik
službe), z uredbo sprejme načrt razporeditve
radiofrekvenčnih pasov, s katero določi radiokomunikacijske storitve v povezavi
z radiofrekvenčnimi pasovi, način uporabe radiofrekvenčnih pasov in druga
vprašanja v zvezi z njihovo uporabo.
(2) Strokovno gradivo za predlog
uredbe iz prejšnjega odstavka pripravi agencija v skladu z mednarodnopravnimi
akti, ki urejajo področje radiofrekvenčnega spektra in so uveljavljeni v
Republiki Sloveniji.
27. člen
(načrt uporabe radijskih frekvenc)
(1) Načrt uporabe radijskih frekvenc,
ki mora biti skladen z načrtom iz prejšnjega člena, sprejme agencija s splošnim
aktom.
(2) Agencija s splošnim aktom iz
prejšnjega odstavka podrobneje opredeli namen uporabe in način dodelitve
radijskih frekvenc znotraj radiofrekvenčnih pasov, ki so za posamezne
radiokomunikacijske storitve predvideni z uredbo iz prejšnjega člena, in določi
tehnične parametre za uporabo radijskih frekvenc.
(3) Agencija sprejme splošni akt iz
prvega odstavka tega člena z upoštevanjem potreb varnosti in obrambe države,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnosti zračnega prometa.
(4) Splošni akt iz prvega odstavka
tega člena sprejme agencija:
1.
v delu, ki se nanaša na radijske frekvence, predvidene za potrebe
varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v
soglasju z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ministrstvom, pristojnim za
notranje zadeve, in direktorjem ali direktorico Slovenske obveščevalno-varnostne
agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor Slovenske obveščevalno-varnostne
agencije),
2.
v delu, ki se nanaša na radijske frekvence, predvidene za potrebe za
varnost zračnega prometa, pa v soglasju z ministrstvom, pristojnim za promet.
28. člen
(tehnološka nevtralnost)
(1) Vse vrste tehnologij, ki se
uporabljajo za elektronske komunikacijske storitve in ki ustrezajo minimalnim
tehničnim zahtevam v skladu z namenom uporabe radijskih frekvenc iz splošnega
akta iz prejšnjega člena, se lahko uporabljajo v radiofrekvenčnih pasovih, ki
so v načrtu iz 26. člena tega zakona opredeljeni kot razpoložljivi za
elektronske komunikacijske storitve v skladu s predpisi EU.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka agencija s splošnim aktom iz prejšnjega člena določi sorazmerne in
nediskriminacijske omejitve za vrste tehnologij radijskega omrežja ali
tehnologij za brezžični dostop, ki se uporabljajo za storitve elektronskih
komunikacij, če je to potrebno zaradi:
1.
preprečevanja škodljivega motenja,
2.
varovanja javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji,
3.
zagotavljanja tehnične kakovosti storitve,
4.
zagotavljanja maksimalne souporabe radijskih frekvenc,
5.
varovanja učinkovite rabe spektra,
6.
uresničevanja cilja javnega interesa po drugem odstavku 29. člena tega
zakona.
(3) Agencija pred odločitvijo, ali bo
določila omejitve iz razloga iz 2. točke prejšnjega odstavka, pridobi predhodno
mnenje ministrstva, pristojnega za okolje.
29. člen
(storitvena nevtralnost)
(1) V radiofrekvenčnih pasovih, ki so
v načrtu iz 26. člena tega zakona opredeljeni kot razpoložljivi za elektronske
komunikacijske storitve, se lahko izvajajo vse elektronske komunikacijske
storitve, ki ustrezajo minimalnim tehničnim zahtevam znotraj radiofrekvenčnih
pasov, kakor je to določeno v splošnem aktu iz 27. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka agencija s splošnim aktom iz 27. člena tega zakona predpiše
zagotavljanje določene elektronske komunikacijske storitve v posameznem
radiofrekvenčnem pasu, če oceni, da je to potrebno zaradi:
1.
varovanja življenja,
2.
spodbujanja socialne, regionalne ali teritorialne kohezije,
3.
preprečevanja neučinkovite uporabe radijskih frekvenc,
4.
spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti ter medijskega pluralizma
z dodeljevanjem radijskih frekvenc za radiodifuzijo.
(3) Ne glede na določbe prvega in
drugega odstavka tega člena agencija s splošnim aktom iz 27. člena tega zakona
določi prepoved zagotavljanja katere koli druge elektronske komunikacijske
storitve v nekem radiofrekvenčnem pasu, če oceni, da je to potrebno iz razloga
iz 1. točke prejšnjega odstavka.
30. člen
(pregled omejitev in ukrepov v zvezi z
zagotavljanjem tehnološke in storitvene nevtralnosti)
Agencija v rednih časovnih intervalih, ki
ne smejo biti daljši od treh let, preverja nujnost omejitev in ukrepov, ki
izhajajo iz drugega odstavka 28. člena ter drugega in tretjega odstavka 29.
člena tega zakona. Agencija objavi rezultate pregleda na svojih spletnih
straneh.
31. člen
(uporaba radijskih frekvenc)
(1) V Republiki Sloveniji se radijske
frekvence uporabljajo na podlagi splošne odobritve, kjer to izhaja iz splošnega
akta iz 27. člena tega zakona, ali na podlagi odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc, kadar agencija s splošnim aktom iz 27. člena tega zakona oceni, da je
to potrebno zaradi:
1.
preprečevanja škodljivega motenja,
2.
zagotavljanja tehnične kakovosti storitve,
3.
varovanja učinkovite uporabe spektra,
4.
uresničevanja ciljev javnega interesa pri dodeljevanju radijskih
frekvenc za radiodifuzijo.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka za radijske frekvence, ki so s splošnim aktom iz 27. člena tega zakona
predvidene za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, ni treba pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(3) Vlada na predlog ministra,
pristojnega za obrambo, uredi upravljanje in dodeljevanje radijskih frekvenc iz
prejšnjega odstavka z uredbo.
(4) Agencija pripravi pregled
dodeljenih radijskih frekvenc, ki vsebuje podatke o tem, katerim fizičnim ali
pravnim osebam so določene radijske frekvence dodeljene, vendar ne vsebuje
podatkov za radijske frekvence iz drugega odstavka tega člena. Podatki iz
pregleda dodeljenih radijskih frekvenc so javni. Agencija pregled dodeljenih
radijskih frekvenc javno objavi in ga redno posodablja.
32. člen
(izvajanje radioamaterskih storitev)
(1) Radioamaterji lahko uporabljajo
radijske frekvence, ki so s splošnim aktom iz 27. člena tega zakona predvidene
za radioamatersko in radioamatersko satelitsko storitev, na podlagi
radioamaterskega dovoljenja.
(2) Tuji radioamaterji smejo
uporabljati radijske frekvence iz prejšnjega odstavka, če imajo veljavno
radioamatersko dovoljenje Evropske konference poštnih in telekomunikacijskih
uprav (CEPT). Tujim radioamaterjem, ki nimajo veljavnega radioamaterskega
dovoljenja CEPT, agencija izda začasno dovoljenje ob smiselni uporabi tretjega
in četrtega odstavka tega člena.
(3) Agencija izda dovoljenje iz prvega
odstavka tega člena po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, na
vlogo radioamaterja ali društva ali zveze društev, v katere se združujejo
radioamaterji, ki vlogi priloži potrdilo o opravljenem izpitu za radioamaterja,
ali na vlogo pravne osebe, ki vlogi priloži dokazilo o registraciji društva ali
druge pravne osebe na podlagi zakona, ki ureja organizacijo društev, in veljavno
radioamatersko dovoljenje člana društva.
(4) Radioamatersko dovoljenje poleg
vsebin, predvidenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vsebuje:
1.
podatke o imetniku radioamaterskega dovoljenja,
2.
dodeljen klicni znak,
3.
razred radioamaterja in
4.
čas veljavnosti radioamaterskega dovoljenja.
(5) Agencija s splošnim aktom
podrobneje uredi način izvajanja tega člena.
(6) Imetniki radioamaterskih dovoljenj
iz prvega in drugega odstavka tega člena niso zavezanci za letno plačilo
agenciji za uporabo radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena.
2. Postopek
2.1 Postopek za izdajo odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc
33. člen
(postopek za izdajo odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc)
(1) Agencija izda odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc v skladu s splošnim aktom o načrtu uporabe radijskih
frekvenc po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in po
predhodnem javnem razpisu v primerih, ko to določa ta zakon. Postopki dodelitve
radijskih frekvenc morajo biti odprti, objektivni, pregledni, sorazmerni in
nediskriminacijski.
(2) Odločba se izda na podlagi javnega
razpisa, kadar se v postopku iz 36. člena tega zakona ugotovi, da se učinkovita
uporaba določene radijske frekvence lahko zagotovi le z omejitvijo števila
izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc.
(3) Odločba o dodelitvi radijskih
frekvenc za radiodifuzijo in odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za
zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom se izdata na
podlagi javnega razpisa brez izvedbe postopka iz 36. člena tega zakona. Če
agencija prejme pobudo zainteresiranega za uporabo razpoložljivih radijskih
frekvenc za radiodifuzijo ali radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih
komunikacijskih storitev končnim uporabnikom za javni razpis, se v 30 dneh pisno opredeli do prejete pobude. V odgovoru mora pojasniti, ali v zvezi z radijskimi frekvencami, po
katerih se povprašuje, namerava izvesti javni razpis ali ne in svojo odločitev
obrazložiti. Če pobudo za javni razpis sprejme, ga mora izvesti brez odlašanja.
Če je pobuda zavrnjena zaradi potrebe po mednarodni uskladitvi radijske
frekvence, agencija pobudniku v odgovoru pojasni tudi časovni načrt za
mednarodno uskladitev. Če mora agencija pred pripravo odgovora izvesti dodatne
preverbe oziroma aktivnosti v zvezi z mednarodno uskladitvijo radijske
frekvence, lahko pobudniku odgovori tudi v daljšem roku, ki ne presega treh
mesecev, pri čemer o razlogih in daljšem roku pobudnika obvesti v 30 dneh od
prejete pobude.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka agencija izda odločbo o dodelitvi radijske frekvence za radiodifuzijo
iz drugega in tretjega odstavka 53. člena tega zakona brez javnega razpisa.
(5) Ne glede na določbo tretjega
odstavka tega člena agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za
radiodifuzijo ponudnikom storitev radiodifuzije vsebin brez javnega razpisa, če
to za potrebe uresničevanja ciljev javnega interesa določa drug zakon.
(6) Agencija izda odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc fizični ali pravni osebi, ki je bila s preglednim in odprtim
postopkom (službe Vlade Republike Slovenije, pristojne
za elektronske komunikacije, ali lokalne skupnosti)
izbrana za upravljavca z uporabo proračunskih sredstev zgrajenega
širokopasovnega omrežja, za območje, na katerem je to omrežje zgrajeno. Odločba
se izda na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek in brez izvedbe
postopka iz 36. člena tega zakona.
34. člen
(usklajeno dodeljevanje radijskih frekvenc
v zvezi s skupnimi izbirnimi postopki)
(1) Če je bila uporaba določenih
radijskih frekvenc usklajena, pogoji in postopki dostopa dogovorjeni, fizične
ali pravne osebe, ki se jim dodelijo radijske frekvence, pa izbrane v skladu z
mednarodnimi sporazumi in predpisi EU, te osebe pridobijo pravico do uporabe
teh radijskih frekvenc v Republiki Sloveniji na podlagi odločbe, izdane na
podlagi tega zakona.
(2) Kadar je s splošnim aktom iz 27.
člena tega zakona predpisana uporaba radijskih frekvenc na podlagi odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc, agencija izda odločbo na podlagi določb zakona,
ki ureja splošni upravni postopek, in brez predhodnega postopka javnega
razpisa. Če so bili v postopku izbire iz prejšnjega odstavka izpolnjeni vsi
pogoji, predpisani za dodelitev teh radijskih frekvenc s tem zakonom, jim
agencija ne sme naložiti še dodatnih pogojev, meril ali postopkov, ki bi lahko
omejili, spremenili ali upočasnili izdajo odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc.
(3) Fizične ali pravne osebe, ki v
Republiki Sloveniji pridobijo pravico uporabe radijskih frekvenc iz prvega
odstavka tega člena brez odločbe agencije, smejo te frekvence uporabljati le v
skladu z izbirno odločbo institucij EU (v nadaljnjem besedilu: izbirna odločba)
in predpisom EU, na podlagi katerega je bila izdana, ter morajo pri tem
izpolnjevati tudi vse pogoje, ki iz njiju izhajajo. Agencija mora te osebe
ustrezno obvestiti o njihovih pravicah in načinu njihovega uresničevanja v
Republiki Sloveniji. Pri tem agencija upošteva izbirno odločbo in predpis EU,
na podlagi katerega je bila izdana.
(4) Agencija spremlja in nadzira
uporabo radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena ter pri tem upošteva
predpise EU, vključno s poročanjem Evropski komisiji, kjer je to določeno.
35. člen
(izdaja odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc)
(1) Vloga za začetek postopka za
pridobitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc mora poleg sestavin,
določenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vsebovati podatke, ki
jih agencija potrebuje za vodenje uradne evidence imetnikov odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc in za nadzor uporabe radijskih frekvenc, in sicer:
1.
ime, naslov in davčno številko za fizične osebe,
2.
firmo, sedež, davčno številko in navedbo zakonitega zastopnika za pravne
osebe,
3.
navedbo radijske frekvence, na katero se vloga nanaša, in namen uporabe
te radijske frekvence,
4.
navedbo geografskega območja uporabe radijske frekvence,
5.
podatke o predvideni tehnični rešitvi, predvsem podatke o predvidenem
antenskem sistemu in radijski opremi ter podatke, ki so potrebni za presojo
sevanja, navedbo lokacije objektov, škodljivega motenja in ekonomičnosti izrabe
radijske frekvence.
(2) Agencija mora odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc, kadar javni razpis ni potreben, izdati in vročiti
vlagatelju v 42 dneh po prejemu vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc ter hkrati podatke o dodelitvi vpisati v pregled dodeljenih
radijskih frekvenc.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka agencija z odločbo zavrne izdajo odločbe o dodelitvi, če ugotovi, da:
1.
vlagatelj nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti do agencije,
2.
dodelitev radijske frekvence ne bi bila skladna z aktoma iz 26. in 27.
člena tega zakona,
3.
dodelitev radijske frekvence ne bi bila skladna z učinkovito uporabo
radiofrekvenčnega spektra,
4.
bi signal radijske opreme povzročal škodljivo motenje druge radijske
opreme, sprejemnikov ali električnih ali elektronskih sistemov, ki se mu ne bi
bilo mogoče izogniti.
36. člen
(pridobitev mnenj zainteresirane javnosti)
(1) Če agencija oceni, da bi interes
za določene radijske frekvence lahko presegel njihovo razpoložljivost in zato
ne bi bila mogoča njihova učinkovita uporaba, objavi javni poziv za pridobitev
mnenj zainteresirane javnosti o pogojih uporabe teh radijskih frekvenc, zlasti
o omejitvi števila imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Agencija v
rednih časovnih intervalih, ki ne smejo biti daljši od treh let, preverja, ali
je potrebno objaviti nov javni poziv iz prejšnjega stavka. Tak javni poziv pa
mora objaviti vedno, kadar od zainteresiranega za uporabo določenih radijskih
frekvenc prejme pobudo za javni razpis.
(2) Agencija v javnem pozivu določi
rok za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, ki ne sme biti krajši od 30
dni, in vprašanja, o katerih želi pridobiti mnenje zainteresirane javnosti.
Glede morebitnih predlogov zainteresirane javnosti o višini plačila za radijske
frekvence mora agencija ohraniti stopnjo njihove zaupnosti.
(3) Če agencija na podlagi odziva
zainteresirane javnosti in na podlagi drugih ustreznih informacij, s katerimi
razpolaga, ugotovi, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem
interesentom, mora pred izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc izvesti
javni razpis. V nasprotnem primeru agencija izda odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
37. člen
(uporaba določb pri izvajanju javnega razpisa)
(1) V samem postopku javnega razpisa
se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen
določb o izločitvi.
(2) Javni razpis vodi posebna
nepristranska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje
direktor ali direktorica agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) in v
katero so lahko imenovane tudi osebe, ki niso zaposlene na agenciji.
(3) Določbe o izločitvi uradne osebe
se uporabljajo za člane komisije tudi, če niso uradne osebe, zaposlene na
agenciji.
38. člen
(sklep o uvedbi javnega razpisa)
(1) Javni razpis se začne s sklepom
agencije, ki mora vsebovati vsaj:
1.
natančno navedbo radijskih frekvenc, ki so predmet javnega razpisa,
radiokomunikacijske storitve, ki se izvajajo z uporabo teh radijskih frekvenc,
ter območja oziroma lokacije, kjer se bodo te radijske frekvence uporabljale,
2.
pogoje, zahteve in kvalifikacije, ki jih mora ponudnik izpolnjevati in
morajo biti skladni z veljavno relevantno zakonodajo in prostorskimi akti,
3.
merila za izbiro najugodnejše ponudbe in način njihove uporabe ter
morebitne druge omejitve, ki bodo upoštevane pri ocenjevanju ponudb,
4.
najmanjši znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in
način njegovega plačila (enkratni znesek, letno), razen če se javni razpis
nanaša na radijske frekvence za opravljanje analogne radiodifuzije,
5.
rok, v katerem lahko ponudniki predložijo ponudbe, in način njihove
predložitve (datum, čas, naslov, oznaka),
6.
naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb,
7.
kraj, čas in osebo, pri kateri lahko interesenti dvignejo razpisno
dokumentacijo, ceno razpisne dokumentacije in način plačila te dokumentacije,
8.
osebo za stike, pri kateri lahko ponudniki dobijo dodatne informacije,
9.
rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu razpisa (rok, v katerem
bodo izdane odločbe).
(2) Agencija si pri oblikovanju
razpisnih pogojev, zahtev in kvalifikacij ter meril iz 2. in 3. točke
prejšnjega odstavka prizadeva, da bi ti pogoji, zahteve, kvalifikacije in
merila spodbujali konkurenco, investicije in učinkovito rabo radijskega spektra
ter sobivanje obstoječih in novih storitev in naprav.
(3) Kadar je
predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne
radiodifuzije, mora sklep vsebovati tudi pogoje in merila za izbiro
najugodnejše ponudbe v skladu z zakonom, ki ureja medije. Pogoje in merila iz
tega odstavka po predhodnem pisnem mnenju Sveta za radiodifuzijo določi
agencija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za medije.
(4) Agencija mora glede najmanjšega
zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načina njegovega plačila
predhodno pridobiti soglasje vlade.
(5) Sklep, ki ga agencija izda na
podlagi prvega odstavka tega člena, mora agencija objaviti v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(6) Agencija lahko spremeni sklep iz
prvega odstavka tega člena, ob tem pa mora glede na obseg sprememb v sklepu
odločiti tudi o podaljšanju roka za oddajo ponudb. O vsaki spremembi morajo
biti enakopravno in pregledno obveščeni vsi zainteresirani ponudniki. Novi
sklep mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje sedem
dni pred potekom roka, ki je bil določen za oddajo ponudb s sklepom iz prvega
odstavka tega člena.
39. člen
(rok za predložitev ponudb)
(1) Rok za predložitev ponudb mora
omogočati, da ponudniki pripravijo kakovostne ponudbe in ne sme biti krajši od
30 dni, teči pa začne naslednji dan po objavi sklepa iz prejšnjega člena.
(2) Za pravočasno vloženo se šteje
ponudba, predložena v roku, ki je določen v javnem razpisu.
(3) Agencija ne sme prevzeti ponudbe,
njene spremembe, dopolnitve ali nadomestitve, prispele po poteku roka iz
prejšnjega odstavka. Če je poslana po pošti, jo mora zapečateno poslati nazaj
pošiljatelju.
(4) Agencija mora seznam ponudnikov in
predložene ponudbe čuvati kot poslovno skrivnost do poteka roka za javno
odpiranje ponudb.
40. člen
(razpisna dokumentacija)
Agencija mora v razpisni dokumentaciji
obrazložiti vse točke sklepa o uvedbi javnega razpisa in navesti, katera
dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti priložena, da se bo ponudba štela
za pravilno.
41. člen
(posebne določbe o javnem odpiranju
ponudb)
(1) Odpiranje ponudb je javno.
(2) Razpisna komisija o postopku
odpiranja vodi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti podatke o zaporedni številki
ponudbe, pri anonimnem razpisu pa podatke o nazivu ali šifri ponudnika in
ponudbeno ceno. Pri tem je treba ves čas postopka paziti, da ponudnikove
poslovne skrivnosti niso razkrite.
(3) Na javnem odpiranju ponudb se
preveri popolnost ponudb glede na to, ali so bili predloženi vsi dokumenti, ki
jih zahteva razpisna dokumentacija (formalna popolnost), pri čemer se
verodostojnost in vsebina dokumentov ne preverja.
(4) Odpirajo se samo v roku prispele
in pravilno označene ponudbe. Nepravilno označene ponudbe mora razpisna
komisija zapečatene poslati nazaj pošiljatelju.
(5) Javni razpis uspe, če je nanj
prispela vsaj ena pravočasna in pravilna ponudba, ki ustreza razpisnim pogojem.
(6) V sklepu o uvedbi javnega razpisa
lahko agencija določi, da posamezen javni razpis uspe, če nanj prispe drugo
določeno najmanjše število ponudb, ki ustrezajo razpisnim pogojem.
42. člen
(dopolnitev ponudb)
(1) Komisija v petih dneh po odpiranju
ponudb pisno pozove ponudnike nepopolnih ponudb, da jih dopolnijo. Rok za
dopolnitev ne sme biti krajši od osmih in ne daljši od 15 dni. Vsebina ponudbe
v delih, ki so predmet ocenjevanja, ni predmet dopolnitve.
(2) Nepopolne ponudbe, ki jih
ponudniki v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo.
43. člen
(pregled in ocenjevanje ponudb)
(1) Po končanem javnem odpiranju
ponudb komisija najprej ugotovi, ali vsi dokumenti v ponudbi ustrezajo zahtevam
zakona in razpisne dokumentacije. Če komisija ugotovi, da neka ponudba ne
ustreza zahtevam zakona in razpisne dokumentacije, jo izloči iz nadaljnjega
postopka. Preostale ponudbe komisija oceni v skladu z razpisnimi merili.
(2) Po pregledu in oceni prispelih
ponudb komisija sestavi poročilo, v katerem predstavi ocene posameznih ponudb
in navede, katera ponudba najbolj ustreza objavljenim merilom za izbiro ponudb.
(3) Kadar je
predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne
radiodifuzije, komisija pošlje popolne ponudbe in poročilo o njihovi oceni v
skladu z razpisnimi merili Svetu za radiodifuzijo. Svet za radiodifuzijo
pregleda prispele ponudbe in poročilo o njihovi oceni ter najpozneje v 60 dneh
po prejemu ponudb in poročila agencije predloži agenciji obrazložen predlog
izbire.
(4) Komisija oziroma Svet za
radiodifuzijo lahko zahtevata od ponudnikov pojasnila v zvezi z njihovimi
ponudbami, vendar pri tem ne smeta zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršne
koli spremembe ali dopolnitve vsebine ponudbe.
(5) Komisija oziroma Svet za
radiodifuzijo morata pri pregledu in ocenjevanju ponudb upoštevati le tista
merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki so določena v zakonu in razpisni
dokumentaciji, zlasti učinkovitost izrabe radiofrekvenčnega spektra in
spodbujanje ter varstvo konkurence.
2.2 Javna dražba
44. člen
(javni razpis za pripravo javne dražbe)
(1) Kadar je edino merilo za izbiro
najugodnejše ponudbe ponujena cena, agencija v sklepu o uvedbi javnega razpisa
lahko določi, da se po opravljenem javnem razpisu opravi javna dražba.
(2) Sklep o uvedbi javnega razpisa
mora v primeru iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi:
1.
radijske frekvence, ki so predmet javne dražbe, in morebitne omejitve
števila pravic uporabe radijskih frekvenc,
2.
pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati posamezni ponudnik, da se
kvalificira na javno dražbo, vključno s plačilom zneska v višini
administrativnih stroškov agencije za izvedbo javne dražbe, ki ga dražitelj
vplača pred pričetkom javne dražbe in se dražitelju, ki se kvalificira na javno
dražbo, v nobenem primeru ne vrača,
3.
najmanjše število ponudnikov, potrebnih, da se javna dražba lahko
izvede,
4.
najnižji znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, ki
se plača v enkratnem znesku (izklicno plačilo),
5.
podrobnejša pravila za izvedbo javne dražbe v skladu z zakonom.
(3) Javni razpis, po katerem se opravi
dražba, je uspel, če se na javno dražbo uvrsti najmanjše število ponudnikov iz
3. točke prejšnjega odstavka.
(4) Agencija v sklepu o izbiri
dražiteljev določi čas, kraj in način izvedbe javne dražbe. Javna dražba se
opravi ne prej kakor 20 dni in ne pozneje kakor 30 dni po izdaji sklepa o
izbiri dražiteljev. Agencija objavi čas in kraj izvedbe javne dražbe na svojih
spletnih straneh in v Uradnem listu Republike Slovenije.
45. člen
(način izvedbe javne dražbe)
(1) Javno dražbo vodi predsednik
komisije iz drugega odstavka 37. člena zakona ali njegov namestnik.
(2) Javna dražba se opravi z neposrednim
ustnim licitiranjem, s pisnimi ponudbami ali elektronskimi aplikacijami, ki so
namenjene elektronskim dražbam.
(3) Javna dražba se lahko opravi tudi
na drug primeren način, ki omogoča, da uradna oseba agencije, ki vodi javno
dražbo, in vsak dražitelj sproti in neposredno spremlja potek javne dražbe in
da dražitelj brez ovir in neposredno daje ponudbe uradni osebi.
(4) Najmanjši dvig plačila iz 4. točke
drugega odstavka prejšnjega člena na licitiranju ne sme biti nižji od enega
odstotka izklicnega plačila.
(5) Pred ugotovitvijo najvišje ponudbe
oziroma ponudb je potrebno dražiteljem vsaj enkrat omogočiti, da dajo višjo
ponudbo, in pri tem navesti zadnjo višino najvišje ponudbe ali ponudb, sicer
bodo ta ponudba ali ponudbe ugotovljene in s sklepom razglašene za najvišje.
(6) Dražitelju
ali dražiteljem z najvišjo ponudbo oziroma z najvišjo kombinacijo ponudb, ki so
v skladu s pravili za izvedbo javne dražbe iz 5. točke drugega odstavka
prejšnjega člena na javni dražbi uspeli, se izda pisni sklep, v katerem se
določi znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, ki ga morajo
v skladu s temi pravili za izvedbo javne dražbe plačati, in rok, v katerem ga
morajo plačati.
(7) Pri vodenju javne dražbe in
vzdrževanju reda na njej ima predsednik komisije ali njegov namestnik, ki vodi
javno dražbo, pooblastila uradne osebe v upravnem postopku v zvezi z vodenjem
javne obravnave.
(8) Če predsednik komisije ali njegov
namestnik med javno dražbo glede na potek licitiranja ugotovi, da sta se dva
ali več dražiteljev dogovorili o načinu licitiranja ali njegovem rezultatu
oziroma licitirajo usklajeno, te dražitelje izloči iz javne dražbe ter o tem
izda pisni sklep. Zoper ta sklep ni možna posebna pritožba.
(9) Če je bila javna dražba
opravljena, se šteje, da so bili na javnem razpisu izbrani dražitelj ali
dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli in v predpisanem roku plačali plačilo
za učinkovito rabo omejene naravne dobrine iz drugega odstavka 47. člena tega
zakona.
45.a člen
(elektronske dražbe)
(1) Kadar se javna dražba opravi z
elektronskimi aplikacijami, ki so namenjene elektronskim dražbam, se ne
uporabljata določbi tretjega in petega odstavka prejšnjega člena.
(2) Nadzor nad izvedbo elektronskih dražb
opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.
46. člen
(nepodeljene radijske frekvence)
Če na podlagi javne dražbe niso bile
podeljene vse radijske frekvence, lahko agencija za preostale radijske
frekvence ponovi postopek iz 36. člena tega zakona oziroma v primerih iz
tretjega odstavka 33. člena tega zakona neposredno izvede javni razpis.
2.3 Postopek po opravljenem javnem
razpisu
47. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja splošni
upravni postopek)
(1) Agencija po prejemu poročila
komisije o oceni ponudb nadaljuje odločanje po zakonu, ki ureja splošni upravni
postopek, pri čemer imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku,
določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe.
(2) Če je v sklepu o uvedbi javnega
razpisa določeno, da se po opravljenem javnem razpisu opravi javna dražba, se
upravni postopek uvede šele potem, ko dražitelj ali dražitelji, ki so na javni
dražbi uspeli, plačajo plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine ali
glede na način plačevanja vplačilo tistih njegovih obrokov, ki jih je po sklepu
iz šestega odstavka 45. člena tega zakona treba plačati pred izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
48. člen
(omejitev dokazovanja)
V upravnem postopku, začetem po javnem
razpisu, ni dopustno predlagati ali izvajati dokazov, ki bi morali biti
sestavni del popolne in ustrezne ponudbe ali ki bi kakor koli spreminjali
ponudbo.
49. člen
(izbira ponudnikov)
Agencija odloči o ponudbah z izdajo ene ali
več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Agencija mora izdati in vročiti
odločbe najpozneje v osmih mesecih po poteku roka za predložitev ponudb ter
hkrati o svoji odločitvi obvestiti javnost.
50. člen
(prekinitev postopka)
Agencija lahko prekine postopek izdaje ali
spremembe odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če so po mednarodnopravnih
aktih, ki urejajo področje radiofrekvenčnega spektra in so uveljavljeni v
Republiki Sloveniji, potrebne dodatne uskladitve, poizvedovanja ali dejavnosti.
51. člen
(vsebina odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc)
(1) Odločba o dodelitvi radijskih
frekvenc poleg vsebin, predvidenih z zakonom, ki ureja splošni upravni
postopek, vsebuje predvsem:
1.
podatke o imetniku pravice uporabe radijskih frekvenc,
2.
dodeljene radijske frekvence,
3.
območje pokrivanja,
4.
čas veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
5.
pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri uporabi radijskih frekvenc.
(2) Pogoji iz 5. točke prejšnjega
odstavka morajo pri odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, izdani na podlagi
javnega razpisa, vsebovati tudi pogoje, ki se nanašajo na 5. in 7. točko 52.
člena tega zakona.
(3) Kadar je predmet odločbe dodelitev
radijskih frekvenc na podlagi izbirnega postopka iz prvega odstavka 34. člena
tega zakona, odločba o dodelitvi radijskih frekvenc vsebuje tudi dodatne
sestavine, potrebne za izvajanje predpisov EU, vključno s pogoji, ki izhajajo
iz takšne izbirne odločbe in predpisa EU, na podlagi katerega je bila izdana.
(4) Kadar je predmet odločbe dodelitev
radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije, odločba vsebuje tudi
navedbo imena programa.
(5) Spremembo podatkov iz 1. točke
prvega odstavka tega člena in spremembo imena programa iz prejšnjega odstavka
mora imetnik pravice uporabe radijskih frekvenc sporočiti agenciji v 30 dneh od
njihovega nastanka.
52. člen
(pogoji za uporabo radijskih frekvenc)
Pogoji iz 5. točke prvega odstavka
prejšnjega člena se lahko nanašajo samo na:
1.
obveznost zagotavljanja storitve ali uporabe vrste tehnologije, za
katero so bile podeljene pravice uporabe frekvence, vključno z zahtevami glede
pokritosti in kakovosti, če je to primerno,
2.
zagotavljanje učinkovite uporabe radijskih frekvenc,
3.
tehnične in operativne pogoje, ki so potrebni za preprečevanje
škodljivega motenja in za omejitev izpostavljanja najširše javnosti
elektromagnetnim poljem, če se taki pogoji razlikujejo od tistih, ki so
vključeni v splošno dovoljenje,
4.
rok trajanja pravice uporabe radijskih frekvenc,
5.
prenos imetništva pravice uporabe radijskih frekvenc ali oddajo pravice
do uporabe radijskih frekvenc v najem ter pogoje tega prenosa ali oddaje v
najem,
6.
plačila po 60. členu tega zakona,
7.
dodatne obveznosti, ki jih je izbrani ponudnik prevzel pri udeležbi na
javnem razpisu (na primer glede hitrosti gradnje elektronskega komunikacijskega
omrežja, programskih vsebin in podobno),
8.
obveznosti glede mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki
Sloveniji, ki se nanašajo na radijske frekvence,
9.
posebne pogoje, določene za uporabo radijskih frekvenc, namenjenih za
potrebe meritev, atestiranje in drugih preizkusov radijske opreme,
10.
pogoje, ki izhajajo iz izbirne odločbe iz 34. člena tega zakona in
predpisa EU, na podlagi katerega je bila izdana.
53. člen
(čas veljavnosti odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc)
(1) Odločbo o dodelitvi radijskih
frekvenc izda agencija za določen čas z upoštevanjem primernega obdobja,
potrebnega za amortizacijo naložb, vendar za največ 15 let, razen za dodelitev
radijskih frekvenc, ki so namenjene zrakoplovni ali pomorski mobilni storitvi.
(2) Odločbo o dodelitvi radijskih
frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranje in drugih preizkusov
radijske opreme, izda agencija za omejeno območje pokrivanja in največ za 90
dni. V primeru preizkušanja
novih tehnologij v okviru Evropskih razvojnih projektov lahko agencija izda
odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za namen preizkusa novih tehnologij za
določeno časovno obdobje, v skladu s predlaganim projektom, ki ne sme biti
daljše od treh let.
(3) Odločbo o dodelitvi radijskih
frekvenc, namenjenih za prireditve, izda agencija praviloma največ za 15 dni
ali za drug predvideni čas trajanja prireditve.
54. člen
(podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc)
(1) Veljavnost odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc, razen odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za
zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, se lahko na
predlog njenega imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob poteku
njene veljavnosti predpisani za uporabo teh radijskih frekvenc, ter ob
upoštevanju ciljev iz 194., 195., 196. in 197. člena tega zakona.
(2) V primeru podaljšanja odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc iz prejšnjega odstavka se za vse radijske
frekvence, ki so bile prvotno podeljene na podlagi javnega razpisa, razen za
radijske frekvence za analogno radiodifuzijo, plača tudi določen znesek za
učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna
uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Ta je prihodek proračuna. Višino tega
zneska in način njegovega plačila določi agencija, pri čemer mora pridobiti
predhodno soglasje vlade. Pri določitvi višine tega zneska in določitvi načina
plačila je treba upoštevati obdobje, za katero se podaljšuje veljavnost odločbe
o dodelitvi radijskih frekvenc, ter ponudbo in povpraševanje po razpisanih
frekvencah, razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisane frekvence, ter
višino tovrstnih plačil v drugih državah EU, v nobenem primeru pa ne sme biti
tako visok, da bi oviral razvoj inovativnih storitev in konkurence na trgu.
(3) Vloga za podaljšanje odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc, razen za radijske frekvence za radiodifuzijo,
mora biti vložena na agencijo najmanj 30 dni in največ 120 dni pred potekom
veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Agencija 120 dni pred
potekom veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na elektronski
naslov, ki ji ga je sporočil imetnik odločbe, pošlje obvestilo o poteku
veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. To obvestilo je
informativne narave in ne ustvarja pravnih posledic.
(4) Vloga za podaljšanje odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc za radiodifuzijo sme biti vložena na agencijo
največ pet mesecev pred potekom veljavnosti takšne odločbe. Če agencija ne
prejme vloge imetnika za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za
radiodifuzijo 120 dni pred potekom veljavnosti takšne odločbe, ga mora z
dopisom opozoriti na potek veljavnosti te odločbe in na pravne posledice, če
vloga za podaljšanje te odločbe ne bo vložena v roku 60 dni od vročitve tega
dopisa imetniku. Imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za
radiodifuzijo vloži na agencijo vlogo za podaljšanje te odločbe najkasneje v
roku 60 dni odkar mu je bil dopis agencije vročen.
(5) V primeru podaljšanja agencija
izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc.
(6) Veljavnost odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranje in drugih
preizkusov radijske opreme, in odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
namenjenih za prireditve, ni mogoče podaljšati.
55. člen
(prenos pravice do uporabe radijskih
frekvenc ali oddaja pravice v najem)
(1) Imetnik odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc lahko svojo pravico do uporabe teh radijskih frekvenc s
pravnim poslom prenese na drugo fizično ali pravno osebo ali jo da v najem
drugi fizični ali pravni osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje, vendar le s
predhodnim soglasjem agencije. Agencija pri tem preveri, ali ta druga fizična
ali pravna oseba izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi predpisi
ali aktom agencije, in da predvideno trgovanje ne povzroča izkrivljanja
konkurence zlasti, kjer je spekter neizkoriščen.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ki je pravico do
uporabe teh radijskih frekvenc pridobil brez plačila zneska iz osmega odstavka
60. člena tega zakona, razen v primeru radijskih frekvenc za analogno
radiodifuzijo, ne more svoje pravice do uporabe teh radijskih frekvenc s
pravnim poslom prenesti na drugo fizično ali pravno osebo ali jo dati v najem
drugi fizični ali pravni osebi.
(3) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, zoper
katerega agencija vodi postopek za razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc na podlagi 3. točke četrtega odstavka 58. člena tega zakona, svoje
pravice do uporabe radijskih frekvenc, glede katerih se vodi postopek, ne more
s pravnim poslom prenesti na drugo fizično ali pravno osebo ali jo dati v najem
drugi fizični ali pravni osebi.
(4) Agencija v primeru prenosa pravice
do uporabe radijskih frekvenc na drugo fizično ali pravno osebo v skladu s
prvim odstavkom tega člena tej fizični ali pravni osebi izda novo odločbo o
dodelitvi radijskih frekvenc po določbah zakona, ki ureja splošni upravni
postopek.
(5) Namen uporabe radijskih frekvenc,
ki je usklajena na podlagi predpisov EU, se s prenosom pravice do uporabe
radijskih frekvenc ne sme spremeniti.
(6) Pogoji iz 52. člena tega zakona,
ki jih vsebuje odločba o dodelitvi radijskih frekvenc, izdana na podlagi
javnega razpisa, se smejo spremeniti le s predhodnim soglasjem agencije.
56. člen
(kopičenje radijskih frekvenc z namenom
omejevanja konkurence na trgu)
Operaterji ne smejo kopičiti radijskih
frekvenc z namenom omejevanja konkurence na trgu radijskih komunikacij. Takšno
ravnanje operaterja je zlasti razvidno iz dejstva, da operater ne uporablja
radijske frekvence v obsegu in rokih, določenih v sami odločbi oziroma v
ponudbi operaterja v javnem razpisu, ter za to ne obstajajo objektivni razlogi,
na katere operater ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel predvideti v času
podelitve odločbe, ali iz njegovega ravnanja izhaja, da je operater pridobil
radijsko frekvenco z namenom omejevanja konkurence na trgu.
57. člen
(sprememba odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc)
(1) Agencija lahko odločbo o dodelitvi
radijskih frekvenc spremeni po uradni dolžnosti ali na predlog njenega
imetnika.
(2) Po uradni dolžnosti se odločba o
dodelitvi radijskih frekvenc spremeni, če:
1.
se spremeni razporeditev radiofrekvenčnih pasov oziroma uporaba
radijskih frekvenc,
2.
se pojavijo javne potrebe, ki jih ni mogoče zadovoljiti drugače,
3.
je to potrebno zaradi učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra v
javno korist,
4.
se ni mogoče drugače izogniti škodljivemu motenju ali ni doseženo
radiofrekvenčno zaščitno razmerje,
5.
to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki Sloveniji,
ki se nanašajo na radijske frekvence,
6.
se spremeni ime imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ali ime
programa,
7.
je to potrebno zaradi povezovanja imetnikov odločb o dodelitvi radijskih
frekvenc v širšo regionalno ali nacionalno programsko radijsko ali televizijsko
mrežo, ki je vpisana pri pristojnem organu v skladu z zakonom, ki ureja medije,
8.
je to potrebno zaradi izvajanja predpisov EU s področja elektronskih
komunikacij.
(3) Sprememba odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc na predlog njenega imetnika je mogoča samo v okviru območja
pokrivanja iz te odločbe in to tako, da se s tem ne posega v pravice drugih ter
pod pogoji tega zakona. Kadar gre za spremembo odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc za opravljanje radiodifuzije, je sprememba mogoča tudi zunaj območja
pokrivanja, če taka sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc zagotavlja
večjo učinkovitost uporabe radijskih frekvenc ter taka sprememba ne posega v
koristi, ki jih imajo drugi imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, če
so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.
(4) Odločba o dodelitvi radijskih
frekvenc se na predlog imetnika ne sme spremeniti, če je proti imetniku pravice
do uporabe radijskih frekvenc voden postopek za razveljavitev odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi 3. točke četrtega odstavka 58. člena
tega zakona.
(5) Agencija ob spremembi odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc,
prejšnjo pa razveljavi. V novi odločbi lahko agencija določi tudi obseg in rok
prilagoditve. V primerih iz drugega odstavka tega člena lahko agencija odločbo
o dodelitvi radijskih frekvenc z novo odločbo tudi v celoti razveljavi in
določi novo vsebino.
(6) Z odločbo iz prejšnjega odstavka
lahko agencija izjemoma podaljša veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc, razen odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih
komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, če so zaradi prilagoditve iz
prejšnjega odstavka stroški prilagoditve nesorazmerno posegli v koristi, ki jih
ima imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(7) Imetnik spremenjene odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc ima pravico do dodelitve drugih primerljivih
radijskih frekvenc, ki tehnološko omogočajo izvajanje enakovrednih storitev, če
razlogi za spremembo niso nastali po njegovi krivdi. Radijske frekvence z
enakovrednim območjem pokrivanja se dodelijo z odločbo po upravnem postopku
brez javnega razpisa.
(8) Imetnik spremenjene odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije iz prejšnjega
odstavka ima pravico do dodelitve dodatnih radijskih frekvenc na območju pokrivanja
iz odločbe, ki se spreminja, če na enakovrednih radijskih frekvencah ni mogoče
opravljati storitev pričakovane kakovosti zaradi motenja sprejema. Dodatne
radijske frekvence se dodelijo z odločbo po upravnem postopku brez javnega
razpisa.
(9) Imetnik odločbe iz prejšnjega
odstavka za dodatne radijske frekvence ni zavezanec za letno plačilo agenciji
za uporabo dodeljenih radijskih frekvenc.
58. člen
(razveljavitev odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc)
(1) Agencija lahko razveljavi odločbo
o dodelitvi radijskih frekvenc ali na predlog imetnika odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc ali po uradni dolžnosti.
(2) Na predlog imetnika odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc agencija razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih
frekvenc samo v primeru, če je ta imetnik izpolnil vse obveznosti, določene na
podlagi veljavne zakonodaje in na podlagi njegove odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc.
(3) Agencija mora po uradni dolžnosti
začeti postopek razveljavitve odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
namenjenih za analogno radiodifuzijo, če to predlaga Svet za radiodifuzijo.
(4) Agencija razveljavi odločbo o
dodelitvi radijskih frekvenc po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
1.
je vloga za odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc vsebovala neresnične
podatke,
2.
imetnik ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, določenih na podlagi
veljavne zakonodaje ali na podlagi njegove odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc,
3.
imetnik ni začel uporabljati radijske frekvence v roku, določenem v
odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc oziroma v ponudbi operaterja v javnem
razpisu, ali se dodeljena radijska frekvenca v obdobju šestih mesecev med
najmanj šestimi naključnimi preverjanji ni uporabljala, razen če z odločbo ni
drugače določeno ali če imetnik s pisnimi dokazi ne dokaže nasprotnega,
4.
je imetnik s pravnim poslom v skladu s prvim odstavkom 55. člena tega
zakona pravico do uporabe radijskih frekvenc prenesel na drugo fizično ali
pravno osebo,
5.
se ni mogoče drugače izogniti škodljivemu motenju, ki ga povzroča signal
radijske opreme drugi radijski opremi, sprejemnikom ali električnim ali
elektronskim sistemom,
6.
plačilo za uporabo radijskih frekvenc oziroma znesek za učinkovito rabo
omejene naravne dobrine kljub večkratnemu opozorilu ni bil plačan,
7.
obstajajo druge hujše ali ponavljajoče se nepravilnosti pri
izpolnjevanju pogojev za uporabo radijskih frekvenc iz 52. člena tega zakona,
ki so navedeni v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, če te nepravilnosti
niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.
59. člen
(prenehanje odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc)
(1) Odločba o dodelitvi radijskih
frekvenc preneha na podlagi samega zakona veljati:
1.
s potekom roka, za katerega je bila izdana,
2.
če je prenehal obstajati njen imetnik,
3.
z razveljavitvijo dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske
dejavnosti, ki je bilo izdano po postopku in pod pogoji, določenimi z zakonom,
ki ureja medije.
(2) V primerih iz 2. in 3. točke
prejšnjega odstavka agencija izda ugotovitveno odločbo.
60. člen
(plačila za uporabo radijskih frekvenc)
(1) Imetniki odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc so zavezanci za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih
radijskih frekvenc. Plačila krijejo stroške, ki jih ima agencija z upravljanjem
in nadzorom radiofrekvenčnega spektra.
(2) Agencija s splošnim aktom predpiše
način izračuna plačil agenciji na podlagi tega člena. Ta je odvisen od
pokrivanja ali gostote prebivalstva na območju pokrivanja ali radijske
frekvence ali širine radifrekvenčnega pasu ali vrste radiokomunikacij ali
kombinacije naštetega, ne sme pa omejevati konkurence ali ovirati vstopa na
trg.
(3) Višino plačil na podlagi prvega in
drugega odstavka tega člena določi agencija s tarifo z upoštevanjem potrebnega
pokrivanja stroškov iz prvega odstavka tega člena in smiselno uporabo petega,
šestega in sedmega odstavka 6. člena tega zakona. Pri določitvi višine plačila agencija upošteva splošni akt iz
prejšnjega odstavka, ki je veljal na dan izdaje soglasja vlade k tarifi za
prihodnje koledarsko leto.
(4) Za odmero in plačevanje plačil za
uporabo radijskih frekvenc se uporablja 7. člen tega zakona.
(5) Ne glede na določbo drugega
odstavka 7. člena tega zakona se za uporabo radijskih frekvenc za namene iz
drugega in tretjega odstavka 53. člena tega zakona odmeri enkratno plačilo, ki
ustreza tolikim dvanajstinam letnega plačila, kolikor celih mesecev je odločba
o dodelitvi radijskih frekvenc veljavna, vendar ne manj od ene dvanajstine
letnega plačila.
(6) Ne glede na določbo četrtega
odstavka 7. člena tega zakona mora zavezanec, ki mu je pravica do uporabe
radijskih frekvenc prenehala zaradi poteka roka, za katerega je bila podeljena,
ali zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, plačati le toliko dvanajstin
letnega plačila, kolikor celih mesecev je bila ta pravica veljavna, vendar ne
manj kakor eno dvanajstino letnega plačila.
(7) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena državni organi, ki so imetniki odločbe o dodelitvi
radijskih frekvenc za namene iz drugega odstavka 53. člena tega zakona, niso
zavezanci za letno plačilo iz prvega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na določbo 23. člena
Zakona o digitalni radiodifuziji (Uradni list RS, št. 102/07 in 85/10) se za
vse radijske frekvence, ki se dodelijo na podlagi javnega razpisa, razen za
radijske frekvence za analogno radiodifuzijo, plača tudi določen znesek za
učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna
uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Ta je prihodek državnega proračuna.
Najmanjša višina tega zneska in način njegovega plačila se določijo v sklepu o
uvedbi postopka javnega razpisa. Pri določitvi višine oziroma najmanjše višine
tega zneska in določitvi načina plačila je treba upoštevati ponudbo in
povpraševanje po razpisanih frekvencah, razvitost trga, na katerega se nanašajo
razpisane frekvence, ter višino tovrstnih plačil v drugih državah EU, v nobenem
primeru pa ne sme biti tako visok, da bi oviral razvoj inovativnih storitev in
konkurence na trgu.
61. člen
(nadzor in gradnja nadzorno-merilnega
sistema)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb
tega poglavja in izpolnjevanje odločb, ki jih izda na njegovi podlagi.
(2) Za potrebe upravljanja in nadzora
radiofrekvenčnega spektra agencija postavlja in gradi nadzorno-merilni sistem
Republike Slovenije.
(3) Gradnja iz prejšnjega odstavka je
v javno korist.
VI. OŠTEVILČENJE
62. člen
(cilji in upravljanje)
(1) Agencija na podlagi javnega
pooblastila upravlja množico vseh elementov oštevilčenja v Republiki Sloveniji
s ciljem zagotavljanja njihovega učinkovitega strukturiranja in uporabe ter
poštenega in nediskriminacijskega zadovoljevanja potreb operaterjev in drugih
fizičnih in pravnih oseb, ki so upravičene pridobiti odločbo o dodelitvi
elementov oštevilčenja po tem zakonu. Pri tem agencija upošteva morebitne
strateške dokumente Republike Slovenije in EU ter strateške usmeritve službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske
komunikacije.
(2) Agencija vodi vse podatke v zvezi
z upravljanjem z elementi številčenja.
(3) Agencija na svojih spletnih
straneh objavi podatke o dodeljenih številkah in številskih blokih, in sicer:
1.
številko ali številski blok,
2.
imetnika številke ali številskega bloka.
63. člen
(načrt oštevilčenja)
(1) Načrt oštevilčenja sprejme
agencija s splošnim aktom.
(2) Načrt oštevilčenja določa vrsto,
dolžino, zgradbo ter namen in način uporabe elementov oštevilčenja, vključno s
številkami za klice v sili in številkami, katerih uporaba je usklajena na
podlagi predpisov EU, omogočati pa mora tudi prenosljivost številk in uvajanje
novih elektronskih komunikacijskih storitev.
(3) Spremembe ali dopolnitve načrta
oštevilčenja, ki bistveno posegajo v sistem oštevilčenja in katerih izvedba je
tehnološko zahtevna, se začnejo uporabljati šele dve leti po njihovi
uveljavitvi.
64. člen
(uporaba elementov oštevilčenja)
Operater in fizične ali pravne osebe iz
prvega odstavka 66. člena tega zakona lahko uporabljajo elemente oštevilčenja
le na podlagi odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja, s katero agencija
podeli pravico do njihove uporabe.
65. člen
(postopek izdaje odločbe o dodelitvi
elementov oštevilčenja)
(1) Agencija izda odločbo o dodelitvi
elementov oštevilčenja v skladu z načrtom oštevilčenja po določbah zakona, ki
ureja splošni upravni postopek, ter po predhodno izvedenem postopku javnega
razpisa v primerih, kakor določa ta zakon. Pri dodelitvi elementov
oštevilčenja, ki jih upravlja Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU),
agencija upošteva tudi postopke, določene v ustreznih priporočilih te zveze.
Pri dodelitvi številk, katerih uporaba je usklajena na podlagi predpisov EU,
agencija upošteva tudi postopke, določene v predpisih in priporočilih EU.
(2) Agencija uporabi postopek javnega
razpisa le takrat, kadar ob smiselni uporabi postopka iz 36. člena tega zakona
ugotovi, da se učinkovita uporaba določenih elementov oštevilčenja (npr. kratke
številke) lahko zagotovi le z omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi
elementov oštevilčenja. V postopku javnega razpisa lahko kot ponudniki
sodelujejo operaterji, ki tako pridobljene elemente oštevilčenja lahko
dodeljujejo v uporabo svojim uporabnikom pod enakimi, stroškovno naravnanimi in
preglednimi pogoji, druge fizične ali pravne osebe pa le, če lahko dokažejo, da
elemente oštevilčenja potrebujejo za opravljanje dejavnosti, ki je v javnem
interesu, kakor izhaja iz področne zakonodaje ali predpisov EU.
(3) Agencija v tem postopku javnega
razpisa smiselno uporabi določbe tega zakona, ki urejajo postopek javnega
razpisa za dodelitev določenih radijskih frekvenc.
(4) O ponudbah odloči agencija z
izdajo ene ali več odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja, ki pa jih mora v
tem primeru izdati in vročiti v 42 dneh po poteku roka za predložitev ponudb
ter hkrati o svoji odločitvi obvestiti javnost.
66. člen
(izdaja odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Vlogo za pridobitev odločbe o
dodelitvi elementov oštevilčenja lahko vloži operater, druga fizična ali pravna
oseba pa le, če lahko dokaže, da elemente oštevilčenja potrebuje za opravljanje
dejavnosti, ki je v javnem interesu, kakor je določeno v področni zakonodaji
ali predpisih EU, ki se nanašajo na elemente oštevilčenja.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati podatke, ki jih agencija potrebuje za vodenje uradne evidence
imetnikov odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja in za nadzor uporabe
elementov oštevilčenja, in sicer zlasti:
1.
ime, naslov in davčno številko za fizične osebe,
2.
firmo, sedež, davčno številko in navedbo zakonitega zastopnika za pravne
osebe,
3.
dokaze o tem, da je vlagatelj upravičen do dodelitve elementov
oštevilčenja,
4.
podatke o vrsti, količini in namenu uporabe elementov oštevilčenja, ki
jih želi dobiti,
5.
projekt, ki vsebuje načrt o oceni potreb za prihodnja tri leta, če
vlagatelj zahteva večji blok številk,
6.
utemeljitve, na podlagi katerih vlagatelj dokazuje, da bo dodeljena
količina elementov oštevilčenja v treh letih uporabljena.
(3) Agencija s splošnim aktom
podrobneje predpiše vsebino in obliko vloge.
(4) Agencija s splošnim aktom določi
velikost bloka številk iz 5. točke drugega odstavka tega člena.
(5) Agencija mora odločbo o dodelitvi
elementov oštevilčenja, kadar se ne izvede javni razpis, izdati in vročiti v 21
dneh po začetku postopka za pridobitev številk.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka agencija z odločbo zavrne izdajo odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja, če ugotovi, da:
1.
vlagatelj ni upravičen za dodelitev elementov oštevilčenja,
2.
vlagatelj nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti do agencije,
3.
nameravana uporaba ne upravičuje dodelitve zahtevane količine oziroma
vrste elementov oštevilčenja,
4.
bi bila dodelitev elementov oštevilčenja v nasprotju z veljavno
zakonodajo.
(7) Operater lahko dodeljene številke
v skladu z odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja in veljavno zakonodajo
dodeli končnim uporabnikom svojih storitev. Na podlagi pravnega posla jih lahko
odplačno dodeljuje v uporabo tudi izvajalcem storitev, pri čemer lahko zaračuna
le dejanske stroške. Operater ne sme delati razlik med izvajalci storitev glede
blokov številk, ki se uporabljajo za dostop do njihovih storitev. Vse podatke o
takih pravnih poslih mora sporočiti agenciji.
67. člen
(vsebina odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Odločba o dodelitvi elementov
oštevilčenja mora vsebovati najmanj:
1.
podatke o imetniku pravice uporabe elementov oštevilčenja,
2.
dodeljene elemente oštevilčenja,
3.
pogoje uporabe elementov oštevilčenja iz 68. člena tega zakona.
(2) O spremembi podatkov iz 1. točke
prejšnjega odstavka mora imetnik pravice uporabe elementov oštevilčenja
agencijo obvestiti v 30 dneh po njihovem nastanku.
68. člen
(pogoji uporabe elementov oštevilčenja)
Pogoji iz 3. točke prvega odstavka
prejšnjega člena se smejo nanašati samo na:
1.
določitev storitve, za katero se lahko uporabi dodeljeni element ali
elemente oštevilčenja, vključno z vsemi zahtevami, povezanimi z izvajanjem te
storitve, ter tarifnimi načeli in najvišjimi cenami, ki lahko veljajo v
posebnem številčnem območju,
2.
zagotavljanje dejanske in učinkovite uporabe elementov oštevilčenja,
3.
prenosljivost številk,
4.
obveznost zagotavljanja informacij o naročnikih, potrebnih v javnih
imenikih v skladu s 116. in 137. členom tega zakona,
5.
čas trajanja odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja ob upoštevanju
vseh sprememb načrta številčenja,
6.
prenos pravice uporabe elementov oštevilčenja in pogoje tega prenosa,
7.
plačila za uporabo dodeljenih elementov oštevilčenja v skladu s 74.
členom tega zakona,
8.
obveznosti, ki jih je imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja
prevzel v postopku javnega razpisa,
9.
obveznosti iz mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki
Sloveniji, ki se nanašajo na elemente oštevilčenja in njihovo uporabo.
69. člen
(veljavnost odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
Odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja
izda agencija za nedoločen čas.
70. člen
(prenos pravice uporabe elementov
oštevilčenja)
(1) Imetnik odločbe o dodelitvi
elementov oštevilčenja lahko svojo pravico do uporabe teh elementov
oštevilčenja s pravnim poslom prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki
izpolnjuje predpisane pogoje, vendar le s predhodnim soglasjem agencije, ki
preveri, ali ta druga fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje, določene z
zakonom, podzakonskimi predpisi ali akti agencije.
(2) Agencija pri prenosu pravice do
uporabe elementov oštevilčenja na drugo fizično ali pravno osebo v skladu s
prejšnjim odstavkom tej fizični ali pravni osebi izda novo odločbo o dodelitvi
elementov oštevilčenja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Namen uporabe številk, ki je
usklajena na podlagi predpisov EU, se s prenosom pravice iz prejšnjega odstavka
ne sme spremeniti.
71. člen
(sprememba odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Agencija lahko zaradi usklajevanja
s spremembami oziroma dopolnitvami načrta v skladu s tretjim odstavkom 63.
člena tega zakona po uradni dolžnosti z odločbami spremeni že izdane odločbe o
dodelitvi elementov oštevilčenja v 30 dneh po dnevu uveljavitve sprememb oziroma
dopolnitev načrta. V tem primeru imetnik odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja oziroma uporabniki, ki so jim bile dodeljene, nimajo pravice
zahtevati odškodnine.
(2) Agencija lahko spremeni odločbo o
dodelitvi elementov oštevilčenja tudi na predlog njenega imetnika.
72. člen
(razveljavitev odločbe o dodelitvi
elementov oštevilčenja)
(1) Agencija mora odločbo o dodelitvi
elementov oštevilčenja razveljaviti po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
1.
je vloga za dodelitev elementov oštevilčenja vsebovala neresnične
podatke,
2.
njen imetnik ne izpolnjuje več pogojev, določenih na podlagi veljavne
zakonodaje in odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja,
3.
se dodeljeni elementi oštevilčenja v treh letih po izdaji odločbe o
dodelitvi elementov oštevilčenja niso začeli uporabljati ali se ne uporabljajo
več kakor eno leto,
4.
je njen imetnik v skladu s prvim odstavkom 70. člena tega zakona pravico
do uporabo elementov oštevilčenja s pravnim poslom prenesel na drugo fizično
ali pravno osebo.
(2) Agencija razveljavi odločbo o
dodelitvi elementov oštevilčenja po uradni dolžnosti tudi:
1.
če plačilo za uporabo elementov oštevilčenja oziroma znesek za
učinkovito rabo omejene naravne dobrine kljub opozorilu ni bil poravnan ali
2.
če obstajajo druge hujše ali ponavljajoče se nepravilnosti pri
izpolnjevanju pogojev za uporabo elementov oštevilčenja iz 68. člena tega
zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi elementov oštevilčenja, če te
nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.
73. člen
(prenehanje odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Odločba o dodelitvi elementov
oštevilčenja preneha veljati:
1.
na predlog imetnika odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja,
2.
če preneha obstajati imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja,
3.
z razveljavitvijo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja.
(2) V primerih iz 1. in 2. točke
prejšnjega odstavka mora agencija izdati ugotovitveno odločbo.
74. člen
(plačila za uporabo elementov
oštevilčenja)
(1) Imetniki odločbe o dodelitvi
elementov oštevilčenja so zavezanci za letno plačilo agenciji za uporabo
dodeljenih elementov oštevilčenja. Plačila krijejo stroške, ki jih ima agencija
z upravljanjem in nadzorom elementov oštevilčenja.
(2) Agencija s splošnim aktom predpiše
način izračuna višine plačila agenciji na podlagi tega člena. Ta je odvisen od
količine, dolžine in vrste elementov oštevilčenja, ne sme pa omejevati
konkurence ali ovirati vstopa na trg.
(3) Višino plačil na podlagi prvega in
drugega odstavka tega člena določi agencija s tarifo ob upoštevanju potrebnega
pokrivanja stroškov iz prvega odstavka tega člena ter s smiselno uporabo
petega, šestega in sedmega odstavka 6. člena tega zakona. Pri določitvi višine plačila agencija
upošteva splošni akt iz prejšnjega odstavka, ki je veljal na dan izdaje soglasja
vlade k tarifi za prihodnje koledarsko leto.
(4) Za odmero in plačevanje plačil za
uporabo elementov oštevilčenja se uporablja 7. člen tega zakona.
(5) Ne glede na določbo četrtega
odstavka 7. člena tega zakona mora zavezanec, ki mu je pravica do uporabe
elementov oštevilčenja prenehala zaradi poteka roka, za katerega je bila
podeljena, ali iz razlogov, ki niso na njegovi strani, plačati le toliko
dvanajstin letnega plačila, kolikor celih mesecev je bila ta pravica veljavna,
vendar ne manj kakor eno dvanajstino letnega plačila.
(6) Ne glede na določbe prvega
odstavka pa operaterju ni treba plačati agenciji za uporabo številk, ki so bile
prenesene k drugemu operaterju. Zavezanec za plačilo agenciji za te številke je
operater, h kateremu so bile prenesene. Agencija pri tem upošteva podatke, ki
jih v skladu z devetim odstavkom 131. člena tega zakona sporoči operater.
(7) Za elemente oštevilčenja, ki se
dodelijo na podlagi javnega razpisa, razen če gre za elemente oštevilčenja, ki
se potrebujejo za opravljanje dejavnosti v javnem interesu v skladu s prvim
odstavkom 66. člena tega zakona, se zahteva tudi plačilo določenega zneska za
učinkovito rabo omejene dobrine, s katerim se zagotovi optimalna raba
dodeljenih elementov oštevilčenja. Ta je prihodek državnega proračuna.
Najmanjša višina tega zneska in način njegovega plačila se v tem primeru
določita v sklepu o uvedbi postopka javnega razpisa. Pri odločitvi o takšnem
razpisnem merilu, najmanjši višini tega zneska in določitvi načina njegovega
plačila se upošteva ponudbo in povpraševanje po razpisanih elementih
oštevilčenja, razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisani elementi
oštevilčenja, ter višino tovrstnih plačil v drugih državah EU, v nobenem
primeru pa ne sme biti tako visok, da bi oviral razvoj inovativnih storitev in
konkurenco na trgu.
75. člen
(evropske telefonske dostopovne kode)
(1) Mednarodna predpona za klice iz
Republike Slovenije v tujino je 00. Operaterji o tem na primeren način
obvestijo svoje končne uporabnike.
(2) Izvajalec javno dostopnih
telefonskih storitev, ki omogoča mednarodne klice, mora obravnavati vse klice v
ali iz evropskega telefonskega številskega prostora po cenah, podobnim cenam za
klice v ali iz drugih držav članic EU.
76. člen
(dostop do storitev z uporabo
negeografskih številk)
(1) Operater javnega komunikacijskega
omrežja oziroma izvajalec javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev
mora omogočiti končnim uporabnikom, da lahko kličejo na vse številke, ki se
zagotavljajo v EU, vključno s številkami iz evropskega telefonskega številskega
prostora in enotnimi mednarodnimi številkami brezplačnih telefonskih klicev,
ter dostopajo do in uporabljajo storitve z uporabo negeografskih številk
znotraj EU, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo.
(2) Operaterju javnih komunikacijskih
omrežij oziroma izvajalcu javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev
ni treba izpolniti obveznosti iz prejšnjega odstavka, če se je klicani iz
komercialnih razlogov odločil za omejitev klicev, ki prihajajo iz določenega
območja EU.
(3) Sodišče lahko operaterju javnega
komunikacijskega omrežja oziroma izvajalcu javno dostopnih elektronskih
komunikacijskih storitev odredi, da onemogoči dostop do posameznih številk ali
storitev, dostopnih prek teh številk, če je to utemeljeno zaradi zlorabe ali
goljufije v konkretni zadevi, ki jo obravnava. Sodišče lahko v takem primeru od
ponudnika elektronskih komunikacijskih storitev zahteva, da zadrži prihodke od
zadevne povezave ali druge storitve.
77. člen
(ENUM-številke)
(1) Agencija upravlja pretvorbo
številk v ENUM-številke.
(2) Agencija s splošnim aktom
podrobneje uredi način pretvorbe številk v ENUM-številke in način upravljanja
podatkovnih zbirk ter določi tehnične in druge zahteve, ki so povezane s
pretvorbo številk in potrebne za izvajanje tega člena.
78. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja in izpolnjevanje odločb, ki jih izda na njegovi podlagi.
VII. VARNOST OMREŽIJ IN STORITEV TER DELOVANJE V IZJEMNIH
STANJIH
79. člen
(varnost omrežij in storitev)
(1) Operaterji morajo sprejeti
ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za ustrezno obvladovanje tveganja za
varnost omrežij in storitev, zlasti zaradi preprečevanja in zmanjševanja
učinkov varnostnih incidentov na uporabnike in medsebojno povezana omrežja.
Sprejeti ukrepi morajo ob upoštevanju stanja zagotoviti raven varnosti,
primerno predvidenemu tveganju.
(2) Med ukrepe iz prvega odstavka
spada tudi sprejem in izvajanje ustreznega varnostnega načrta, ki ga operater
določi kot poslovno skrivnost.
(3) Varnostni načrt zajema najmanj:
-
opredelitev vseh varnostnih tveganj znotraj operaterja, kakor tudi
tistih zunaj operaterja, ki lahko ogrozijo delovanje javnega komunikacijskega
omrežja oziroma lahko motijo delovanje javno dostopnih elektronskih
komunikacijskih storitev, ki jih ta operater ponuja,
-
opredelitev verjetnosti dogodka za vsa varnostna tveganja iz prejšnje
alineje,
-
opredelitev stopnje negativnih učinkov in posledic za delovanje javnega
komunikacijskega omrežja, in za javno dostopne komunikacijske storitve za vsa varnostna
tveganja iz prve alineje,
-
opredelitev ukrepov za zmanjšanje verjetnosti za nastop varnostnega
incidenta,
-
opredelitev ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov in omilitev
posledic varnostnega incidenta,
-
opredelitev ustreznega načina organiziranja varnosti znotraj operaterja,
katerega integralni del je varnost omrežja, informacijskega sistema in fizično
varovanje objektov in naprav,
-
opredelitev ustreznega načina zagotovitve kadrovske zasedbe na ključnih
delovnih mestih pri operaterju, ki se poklicno ukvarjajo z varnostjo,
-
opredelitev načina rednega preverjanja skladnosti izvajanih ukrepov in
postopkov s tistimi, ki so opisani v varnostnem načrtu.
80. člen
(celovitost omrežij)
Operaterji omrežij morajo sprejeti vse
potrebne ukrepe za zagotovitev celovitosti svojih omrežij, da se zagotovi
neprekinjeno izvajanje storitev prek teh omrežij.
81. člen
(obveznost obveščanja in poročanja o
kršitvah varnosti ali celovitosti)
(1) Operaterji morajo, takoj ko to
zaznajo, obvestiti agencijo o vseh kršitvah varnosti ali celovitosti, če so te
kršitve pomembno vplivale na delovanje javnih komunikacijskih omrežij ali
izvajanje javnih komunikacijskih storitev.
(2) Agencija o posameznih kršitvah
varnosti omrežij in storitev ter o kršitvah celovitosti omrežij po potrebi in
glede na stopnjo kršitve obvešča organ, pristojen za
kibernetsko varnost.
(3) Agencija obvešča o posameznih
kršitvah varnosti omrežij in storitev ter o kršitvah celovitosti omrežij po
potrebi in glede na stopnjo kršitve nacionalne regulatorne organe v drugih
državah članicah EU in Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij
(ENISA).
(4) Če agencija meni, da je razkritje
kršitve iz prejšnjega odstavka v javnem interesu, lahko o tem sama obvesti
javnost ali pa to naloži operaterju, ki ga zadeva kršitev varnosti in
celovitosti.
(5) Agencija Evropski komisiji in
ENISA vsako leto najpozneje do konca februarja za preteklo leto predloži kratko
letno poročilo o prejetih prijavah in ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s
prvim, drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena.
82. člen
(revizija varnosti)
(1) Operaterji morajo na zahtevo
agencije privoliti v revizijo varnosti, ki jo na stroške operaterja izvede
usposobljena neodvisna organizacija, ki rezultate te revizije, ki ohrani
stopnjo zaupnosti iz drugega odstavka 79. člena tega zakona, posreduje agenciji
in revidirancu.
(2) Operater mora za izvedbo revizije
iz prejšnjega odstavka izbrati eno izmed neodvisnih revizijskih organizacij, ki
so registrirane pri Slovenskem inštitutu za revizijo, ter o izbrani revizijski
organizaciji in o začetku postopka revizije varnosti obvestiti agencijo v roku
30 dni od zahteve agencije iz prejšnjega odstavka.
(3) V primeru, da operater ne ravna v
skladu s prejšnjim odstavkom, določi agencija neodvisno revizijsko
organizacijo, ki je registrirana pri Slovenskem inštitutu za revizijo, za
izvedbo revizije iz prvega odstavka tega člena. Stroške revizije poravna
revidiranec.
83. člen
(ukrepi v primeru izjemnih stanj)
(1) Operaterji
morajo v primeru izjemnih stanj prednostno zagotavljati delovanje tistih delov
omrežja, ki so nujni za nemoteno delovanje omrežij nosilcev varnostnega in
obrambnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za podporo delovanju
kritične infrastrukture, kot jo določi vlada. Za zagotavljanje nemotenega delovanja
in čim krajše izpade teh omrežij morajo operaterji sami ali skupaj z drugimi
operaterji sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe ter po potrebi
predvideti tudi nadomestne poti.
(2) Operaterji,
ki zagotavljajo javno komunikacijsko omrežje, morajo svoje omrežje prilagoditi
tako, da omogoča dodelitev prednosti komunikacijam z določenih omrežnih
priključnih točk pred komunikacijami s preostalih omrežnih priključnih točk (v
nadaljnjem besedilu: funkcija prednosti) v izjemnih stanjih. Komunikacija, ki
ji je dodeljena funkcija prednosti v javnem komunikacijskem omrežju določenega
operaterja, to prednost ohrani tudi v javnih komunikacijskih omrežjih drugih
operaterjev v okviru tehničnih možnosti. Breme dokazovanja obsega tehnične
nezmožnosti nosi operater. V izjemnih stanjih lahko operaterji omogočijo
delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo tudi tako, da omejijo ali
prekinejo delovanje preostalega komunikacijskega prometa v takšnem obsegu in
toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za delovanje omrežnih priključnih
točk s prednostjo.
(3) Vlada z uredbo določi skupine
uporabnikov, ki imajo pravico do omrežnih priključnih točk s prednostjo v
skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Vlada s sklepom določi tudi druge
ukrepe in omejitve ali prekinitve delovanja, povezane z zagotavljanjem javnih
komunikacijskih omrežij ali storitev ob naravnih in drugih nesrečah ali ob
katastrofalnem izpadu omrežja, če je to potrebno zaradi odprave nastalih
razmer.
(5) Ukrepi, izdani na podlagi četrtega
odstavka tega člena, morajo biti določeni v takšnem obsegu in veljavni toliko
časa, kolikor je to nujno potrebno za odpravo izjemnih stanj iz prvega odstavka
tega člena.
84. člen
(razpoložljivost javno dostopnih storitev)
(1) Izvajalci javno dostopnih
telefonskih storitev, ki se zagotavljajo po javnih komunikacijskih omrežjih,
morajo sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki omogočajo, da so
njihove dejavnosti v primeru izjemnih stanj čim manj motene. Izvajalci javno
dostopnih telefonskih storitev morajo te ukrepe izvajati ves čas trajanja
okoliščin, zaradi katerih so bili sprejeti.
(2) Z ukrepi iz prejšnjega odstavka
mora biti zagotovljeno, da se v najkrajšem času zagotovi razpoložljivost javno
dostopnih telefonskih storitev. S temi ukrepi se mora omogočiti zlasti
neprekinjen dostop do in uporaba številk za klic v sili, predvsem do enotne
evropske telefonske številke za klice v sili 112, številke policije 113 in do
enotne evropske telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok 116 000.
85. člen
(stavka)
(1) Izvajalec univerzalne storitve
oziroma operater, ki mora izvrševati obveznosti na podlagi tega poglavja tega
zakona z notranjim aktom uredi način nemotenega izvajanja storitev v okviru
univerzalne storitve oziroma obveznosti, ki jih ima operater na podlagi tega poglavja.
(2) Agencija nadzira izpolnitev
obveznosti sprejema in izvajanja notranjega akta iz prejšnjega odstavka.
86. člen
(splošni akt)
Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi
način izvajanja določb tega poglavja.
87. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja.
VIII. ZAGOTAVLJANJE KONKURENCE
1. Splošno
88. člen
(neodvisnost delovanja agencije na
področju zagotavljanja konkurence)
(1) Agencija pri izvajanju nalog
zagotavljanja konkurence iz tega poglavja ne sme zaprositi ali prejemati
navodil od drugih državnih organov. Navedeno ne vpliva na možnost njenega
posvetovanja z organom, pristojnim za varstvo konkurence, in na sodelovanje z
drugimi regulativnimi organi, Evropsko komisijo in Organom evropskih
regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) v skladu s tem zakonom.
(2) Agencija
za spodbujanje regulativne predvidljivosti pripravi in na svojih spletnih
straneh objavi najmanj triletno strategijo regulacije.
89. člen
(operaterji s posebnimi ali izključnimi
pravicami)
(1) Operaterji, ki imajo posebne ali
izključne pravice za izvajanje druge gospodarske dejavnosti in imajo letni
prihodek na področju elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev večji od
10 milijonov eurov, morajo ali zagotavljati elektronska komunikacijska omrežja ali
storitve v pravno samostojni družbi, ali pa voditi ločene računovodske evidence
za dejavnosti, povezane z izvajanjem oziroma zagotavljanjem elektronskih
komunikacijskih storitev ali omrežij tako, kakor da bi te dejavnosti opravljali
v pravno samostojni družbi.
(2) Ločene računovodske evidence iz
prejšnjega odstavka se vodijo tako, da se opredelijo vsi elementi odhodkov in
prihodkov v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z izvajanjem oziroma zagotavljanjem
elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij, skupaj z osnovo za njihov
izračun in uporabljenimi podrobnimi postopki razporeditve, vključno z
razčlenitvijo osnovnih sredstev in strukturnih stroškov po postavkah.
90. člen
(medomrežno povezovanje in operaterski
dostop)
(1) Operaterji javnih komunikacijskih
omrežij imajo pravico in, kadar tako zahtevajo drugi operaterji javnih
komunikacijskih omrežij, dolžnost, da se medsebojno pogajajo o medomrežnem
povezovanju za zagotovitev javnih komunikacijskih storitev zaradi zagotavljanja
storitev in njihovega vzajemnega delovanja. Operaterji javnih komunikacijskih
omrežij ponudijo drugim operaterjem operaterski dostop oziroma medomrežno
povezovanje pod pogoji, ki so skladni z obveznostmi, ki jih naloži agencija po
tem zakonu v zvezi z medomrežnim povezovanjem in operaterskim dostopom.
(2) O tehničnih in komercialnih
vprašanjih operaterskega dostopa oziroma medomrežnega povezovanja se stranke
dogovorijo same s pogodbo, ki ne sme biti v nasprotju z določbami tega zakona.
Morebitne spore na zahtevo ene izmed strank rešuje agencija po postopku iz 218.
člena tega zakona.
(3) Pri sklepanju pogodb o medomrežnem
povezovanju oziroma operaterskem dostopu morajo stranke varovati zaupnost vseh
podatkov, ki so si jih pri tem izmenjale. Izmenjani podatki ne smejo biti
uporabljeni za noben drug namen ali izročeni tretji osebi, zlasti ne drugemu
oddelku, podružnici ali hčerinski družbi ter partnerjem, ki bi jim posredovanje
takšnih informacij lahko prineslo konkurenčno prednost. Ne glede na navedeno pa
veljajo obveznosti iz 102. in 103. člena tega zakona.
(4) Agencija v skladu s cilji iz 194.,
195., 196. in 197. člena tega zakona spodbuja in, če oceni za primerno glede na
okoliščine primera, z odločbo zagotovi ustrezen operaterski dostop in
medomrežno povezovanje ter vzajemno delovanje storitev na način, ki pospešuje
učinkovitost, trajnostno konkurenco, učinkovite naložbe in inovacije ter
prinaša končnim uporabnikom največje možne koristi. Pri tem lahko agencija
zlasti operaterjem, ki nadzorujejo dostop do končnih uporabnikov, naloži obveznosti
v obsegu, ki je potreben za zagotovitev povezljivosti med obema koncema,
vključno z obveznostjo medomrežnega povezovanja njihovih omrežij, če to še ni
bilo storjeno, ali, v utemeljenih primerih ter v obsegu, ki je za to potreben,
operaterjem naloži obveznost omogočanja vzajemnega delovanja njihovih storitev.
Navedeno ne posega v obveznosti, ki jih lahko naloži operaterjem s pomembno
tržno močjo v skladu s tem zakonom.
(5) Obveznosti in pogoji v odločbi iz
prejšnjega odstavka morajo biti objektivni, pregledni, sorazmerni in
nediskriminacijski. Odločba mora biti izdana v skladu s postopki iz 204. člena
tega zakona ter v skladu s postopki sodelovanja in posvetovanja z drugimi
regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC, določenimi v 209., 210., 211.
in 212. členu tega zakona.
(6) Zaradi zagotavljanja uresničevanja
ciljev iz četrtega odstavka tega člena v zvezi z operaterskim dostopom in
medomrežnim povezovanjem v utemeljenih primerih agencija lahko odloči tudi po
uradni dolžnosti po postopkih iz 204., 209.,
210. in 212. člena tega zakona ter ob smiselni uporabi postopka iz 218. in 219.
člena tega zakona.
(7) Operater, ki v Republiki Sloveniji
ne izvaja storitev ali upravlja omrežja, lahko zaprosi za operaterski dostop
ali medomrežno povezovanje, ne da bi predhodno obvestil agencijo v skladu s 5.
členom tega zakona.
91. člen
(skupna uporaba)
(1) Kadar je fizična ali pravna oseba,
ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja, pridobila pravico do gradnje,
postavitve, obratovanja ali vzdrževanja teh omrežij in pripadajoče
infrastrukture na nepremičnini v tuji lasti, nad ali pod njo ali kadar lahko
izkoristi postopek razlastitve ali ustanovitve služnosti za to nepremičnino,
agencija lahko odredi skupno uporabo komunikacijskih objektov iz drugega odstavka
tega člena z upoštevanjem načela sorazmernosti. Agencija skupne uporabe ne sme odrediti investitorju v gradnjo
elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture za potrebe
varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.
(2) Agencija lahko odredi ukrep iz
prejšnjega odstavka v korist fizičnih ali pravnih oseb, ki zagotavljajo
elektronska komunikacijska omrežja, ki so prikrajšana za dostop do uporabnih
alternativ zaradi varstva okolja, javnega zdravja, javne varnosti ali prostorskih
ureditev in se stranke same ne dogovorijo o skupni uporabi iz prvega odstavka
tega člena. V tem primeru lahko agencija odredi, da fizična ali pravna oseba iz
prvega odstavka tega člena drugi stranki omogoči skupno uporabo lastnine
oziroma komunikacijskih objektov, kot so na primer stavbe, vhodi v stavbe in
napeljave v njih, drogov, anten, stolpov in drugih podobnih konstrukcij, pa
tudi cevnih vodov, kanalov, vstopnih jaškov in priključnih omaric, vključno s
fizično skupno lokacijo. Pri tem lahko določi pravila za delitev stroškov
skupne uporabe zmogljivosti oziroma nepremičnin. Agencija lahko določi oziroma omeji tudi ceno dostopa do te
infrastrukture, tako da pri delitvi stroškov upošteva učinkovito zagotavljanje
storitev. Fizična ali pravna oseba iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo
agencije cene dostopa do infrastrukture stroškovno dokazati in utemeljiti.
(3) Agencija lahko, če oceni za
primerno glede na okoliščine primera, odloči o ukrepu iz prvega odstavka tega
člena tudi po uradni dolžnosti v skladu s postopkom iz petega odstavka
prejšnjega člena.
(4) Agencija lahko odredi skupno
uporabo tudi na predlog stranke po postopku iz 218. člena tega zakona, vendar
le na podlagi predhodnega javnega posvetovanja z zainteresirano javnostjo v
roku iz 204. člena tega zakona, v okviru katerega morajo imeti vse
zainteresirane stranke možnost izraziti svoje mnenje.
(5) Odreditev skupne uporabe mora biti
objektivna, pregledna, nediskriminacijska in sorazmerna. Ukrep odreditve skupne
uporabe se, če agencija glede na okoliščine primera to oceni za potrebno,
izvede v sodelovanju z organi samoupravnih lokalnih skupnosti.
91.a člen
(skupna uporaba stavbne fizične
infrastrukture)
(1) Operater omrežja ima pravico dostopa do
stavbne fizične infrastrukture zaradi postavitve elektronskega komunikacijskega
omrežja, če bi bilo podvajanje te infrastrukture gospodarsko neučinkovito ali
fizično neizvedljivo.
(2) Imetniki pravice do uporabe razdelilne
točke in stavbne fizične infrastrukture na upravičeno prošnjo operaterja omrežja
omogočijo dostop do razdelilne točke in stavbne fizične infrastrukture pod
poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s ceno, kjer je to primerno.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov
lahko zavezanec iz prejšnjega odstavka dostop zavrne, če je pasivna
komunikacijska infrastruktura na voljo pod poštenimi in nediskriminacijskimi
pogoji, vključno s ceno, kjer je to primerno.
(4) Ne glede na določbe prvega in drugega
odstavka tega člena zavezanec iz drugega odstavka tega člena dostop zavrne, če
je z odločbo iz prvega odstavka 92. člena tega zakona že naložena
obveznost skupne uporabe.
(5) Če dogovor o dostopu iz prvega oziroma
drugega odstavka tega člena ni bil dosežen v dveh mesecih od prejema pisne
prošnje za dostop, o zadevi na zahtevo ene od strank odloči agencija po
postopku iz 220.a člena tega zakona. Agencija pri tem upošteva zahteve iz
prvega ali drugega odstavka tega člena.
(6) Kadar stavbna fizična infrastruktura ni
na voljo, lahko operater omrežja ob upoštevanju petega odstavka prejšnjega
člena svoje omrežje v dogovoru z naročnikom zaključi v njegovih prostorih, pri
čemer mora čim bolj zmanjšati vpliv na zasebno lastnino tretjih oseb.
92. člen
(skupna uporaba napeljav v stavbah)
(1) Agencija fizičnim ali pravnim
osebam iz prvega odstavka 91. člena tega zakona z odločbo naloži obveznosti skupne uporabe napeljave v stavbah ali
do prve razdelilne točke, če je ta zunaj stavbe, po postopku iz prejšnjega
člena, če bi bilo podvajanje te infrastrukture gospodarsko neučinkovito ali
fizično neizvedljivo. Pri tem lahko določi pravila za delitev stroškov skupne
uporabe zmogljivosti oziroma lastnine ki so prilagojena tveganju investicije,
če agencija glede na okoliščine primera to oceni za primerno.
(2) Kadar je lastnik napeljave iz
prejšnjega odstavka lastnik stavbe, mora dovoliti skupno uporabo te napeljave
drugim fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska
omrežja.
93. člen
(dostop do obstoječe fizične
infrastrukture)
(1) Infrastrukturni operater lahko zaradi
postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij ponudi operaterju
omrežja dostop do svoje fizične infrastrukture.
(2) Operater omrežja lahko svojo fizično
infrastrukturo ponudi drugemu infrastrukturnemu operaterju zaradi postavitve
omrežij, ki niso elektronska komunikacijska omrežja.
(3) Kadar operater omrežja zaradi
postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij zaprosi
infrastrukturnega operaterja za dostop do njegove fizične infrastrukture, mora
v svoji prošnji opredeliti elemente projekta, do katerih zaproša dostop,
vključno s točno določenim časovnim okvirom.
(4) Infrastrukturni operater v primeru
prošnje operaterja omrežja iz prejšnjega odstavka pripravi ponudbo za skupno
uporabo zmogljivosti pod poštenimi in razumnimi pogoji.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
infrastrukturni operater lahko zavrne dostop do svoje fizične infrastrukture
zaradi:
1.
tehnične neprimernosti zaradi posebnih okoliščin v zvezi z
infrastrukturo, do katere je bil zaprošen dostop,
2.
pomanjkanja ustreznega prostora ali načrtov, da se ta prostor uporabi za
druge namene, kar je treba utemeljiti (npr. z javno dostopnimi naložbenimi
načrti infrastrukturnega operaterja),
3.
ogrožanja varnosti ali javnega zdravja,
4.
celovitosti in varnosti vseh omrežij, zlasti kritične infrastrukture,
5.
nevarnosti, da bi načrtovane elektronske komunikacijske storitve resno
motile izvajanje drugih storitev prek iste fizične infrastrukture,
6.
razpoložljivosti izvedljivih alternativnih načinov za veleprodajni
dostop do fizične omrežne infrastrukture, ki jih ponuja infrastrukturni
operater in so primerni za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij,
če se tak dostop ponudi pod poštenimi in razumnimi pogoji.
(6) Infrastrukturni operater mora razloge
za zavrnitev dostopa iz prejšnjega odstavka navesti v dveh mesecih od prejema
prošnje za dostop, ki vsebuje vse elemente iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Če dogovor o pogojih dostopa ni dosežen
v dveh mesecih po prejemu prošnje za dostop, ki vsebuje vse elemente iz
tretjega odstavka tega člena, ali če infrastrukturni operater zavrne dostop, o
sporu na zahtevo ene izmed strank odloči agencija po postopku iz 220.a člena
tega zakona. Agencija določi tako ceno dostopa, da ima ponudnik dostopa razumne
možnosti za pokritje svojih stroškov, pri čemer mora biti upoštevan tudi učinek
zadevnega dostopa na poslovni načrt ponudnika dostopa, vključno z investicijami
infrastrukturnega operaterja, ki je bil zaprošen, da omogoči dostop, zlasti
investicijami v fizično infrastrukturo, ki se uporablja za izvajanje elektronskih
komunikacijskih storitev.
(8) Agencija za izvajanje tega člena izda
splošni akt.
93.a člen
(dostop do neuporabljenih optičnih vlaken)
Na način in po postopku iz prejšnjega člena
lahko operater omrežja investitorja ali upravljavca druge vrste gospodarske
javne infrastrukture zaprosi tudi za dostop do njegovih neuporabljenih optičnih
vlaken.
94. člen
(izvajanje skupne uporabe)
Fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja
komunikacijska omrežja, mora izvajati pravico skupne uporabe komunikacijskih
objektov oziroma lastnine iz 91. do 93.a člena tega zakona tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika
nepremičnine in posega v nepremičnino, ki se nanaša na skupno uporabo
komunikacijskih objektov oziroma lastnine, ter le v najnujnejšem obsegu moti
lastnika infrastrukture, na kateri je dodeljena pravica skupne uporabe ali
osebo, ki to infrastrukturo upravlja.
2. Regulacija operaterjev s pomembno
tržno močjo
95. člen
(operaterji s pomembno tržno močjo)
(1) Pri zagotavljanju učinkovite
konkurence na trgu elektronskih komunikacij s predhodno (ex ante) regulacijo se
šteje, da ima operater pomembno tržno moč po tem zakonu, če ima sam ali skupaj
z drugimi operaterji na določenem trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma
javnih komunikacijskih storitev (v nadaljnjem besedilu: upošteven trg) položaj,
enakovreden prevladujočemu položaju, torej tak ekonomski vpliv, da mu omogoča
znatno samostojnost nasproti konkurentom, uporabnikom in potrošnikom.
(2) Če dva ali več operaterjev
delujejo na trgu, katerega struktura pospešuje usklajene učinke, se lahko
obravnavajo kot operaterji s skupnim prevladujočim položajem v smislu
prejšnjega odstavka tudi kadar med njimi ni strukturnih ali drugih povezav.
(3) Kadar ima operater na upoštevnem
trgu (prvi trg) pomembno tržno moč, se lahko ta operater določi za operaterja s
pomembno tržno močjo tudi na trgu, ki je tesno povezan s prvim trgom (drugi
trg), če povezave med obema trgoma omogočajo, da se tržna moč s prvega trga
prenese na drugega in se s tem okrepi tržna moč operaterja. Na drugem trgu se
tako lahko uporabijo ukrepi za preprečevanje takega prenosa tržne moči v skladu
s 102., 103., 104. in 106. členom tega zakona, če pa ti ne zadoščajo, so lahko
naloženi ukrepi iz 107. člena tega zakona.
96. člen
(merila za presojo prevladujočega
položaja)
Kadar agencija presoja, ali ima operater
pomembno tržno moč v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, upošteva zlasti
naslednja merila, ki niso kumulativne narave:
1.
tržni delež operaterja na upoštevnem trgu in spreminjanje njegovega
tržnega deleža na upoštevnem trgu v daljšem obdobju,
2.
ovire za vstop na upoštevni trg in vpliv na potencialno konkurenco na
tem trgu,
3.
vpliv velikih uporabnikov na moč operaterja (izravnalna kupna moč),
4.
elastičnost povpraševanja,
5.
faza v razvoju upoštevnega trga,
6.
tehnološke prednosti,
7.
razvitost prodajne in distribucijske mreže,
8.
doseganje ekonomij obsega oziroma ekonomij povezanosti,
9.
stopnjo vertikalne integracije,
10.
stopnjo diferenciacije produkta,
11.
možnosti dostopa do finančnih virov,
12.
nadzor infrastrukture, ki se je ne da zlahka podvojiti,
13.
zvezanost storitev.
97. člen
(merila za presojo skupnega prevladujočega
položaja)
(1) Agencija lahko za operaterje s
skupnim prevladujočim položajem v smislu drugega odstavka 95. člena tega zakona
določi dva ali več operaterjev, če ti operaterji, tudi kadar med njimi ni
strukturnih ali drugih povezav, delujejo na trgu, kjer ni učinkovite konkurence
in noben posamezen operater nima pomembne tržne moči.
(2) Okoliščine iz prvega odstavka so
verjetne zlasti v primeru koncentriranega trga s številnimi ustreznimi
značilnostmi, izmed katerih so lahko najpomembnejše, ne pa kumulativne,
naslednje:
1.
majhna prožnost povpraševanja,
2.
podobni tržni deleži,
3.
velike pravne ali gospodarske ovire za vstop,
4.
vertikalna integracija s kolektivnim zavračanjem ponudbe,
5.
pomanjkanje izravnalne kupne moči,
6.
pomanjkanje potencialne konkurence.
98. člen
(ravnanje agencije pri določanju pomembne
tržne moči)
Pri določanju pomembne tržne moči in
uporabi meril iz 96. in 97. člena tega zakona agencija ravna v skladu z
zakonodajo EU in dosledno upošteva smernice Evropske komisije, ki urejajo tržno
analizo in določitev pomembne tržne moči na področju elektronskih
komunikacijskih omrežij in storitev. Pri tem agencija sodeluje z organom,
pristojnim za varstvo konkurence.
99. člen
(določitev upoštevnih trgov)
(1) Agencija mora na področju
zagotavljanja in izvajanja elektronskih komunikacij v skladu z načeli
konkurenčnega prava in ob doslednem upoštevanju vsakokratnega priporočila
Evropske komisije o upoštevnih trgih produktov in storitev na področju
elektronskih komunikacij in smernic iz prejšnjega člena tega zakona določiti
produktne, storitvene in geografske trge, ki ustrezajo razmeram v državi, v
analizi posamičnega upoštevnega trga. Pri tem agencija sodeluje z organom,
pristojnim za varstvo konkurence.
(2) Kadar namerava agencija z odločbo
iz 101. člena tega zakona regulirati trg, ki ni naveden v priporočilu iz
prejšnjega odstavka, mora pred tem v skladu s tem priporočilom za tak trg
izvesti preizkus treh meril, ki so kumulativne narave:
1.
prisotnost visokih in stalnih vstopnih ovir strukturne, pravne ali
regulativne narave,
2.
struktura trga, ki se nagiba k neučinkoviti konkurenci v ustreznem
časovnem okviru, ter
3.
dejstvo, da konkurenčna zakonodaja ne zadostuje za ustrezen odziv trga.
(3) Pri kumulativni izpolnitvi meril
iz prejšnjega odstavka mora agencija za regulacijo takšnega upoštevnega trga
izpeljati javno posvetovanje v skladu z 204. členom tega zakona in sodelovanje
v skladu z 214. členom tega zakona ter posvetovanje z drugimi regulativnimi
organi, Evropsko komisijo in BEREC v skladu z 209., 210, in 212. členom tega
zakona.
100. člen
(analiza upoštevnih trgov)
(1) Agencija mora v rednih časovnih
intervalih analizirati trge iz prvega odstavka prejšnjega člena. Pri tem, če
oceni za primerno glede na okoliščine primera, strokovno sodeluje z organom,
pristojnim za varstvo konkurence v skladu z 214. členom tega zakona.
(2) Agencija mora analizo iz
prejšnjega odstavka izvesti najpozneje v treh letih po sprejetju prejšnjega
ukrepa, ki se nanaša na ta upoštevni trg. To obdobje se lahko izjemoma podaljša
za največ tri leta, če agencija Evropski komisiji priglasi predlagano
podaljšanje z obrazložitvijo in če Evropska komisija v enem mesecu od prejetja
obvestila o podaljšanju temu ne nasprotuje.
(3) Za upoštevne trge, za katere
Evropska komisija predhodno ni bila obveščena, mora agencija izvesti analizo iz
prvega odstavka v dveh letih po sprejetju spremenjenega priporočila Evropske
komisije o upoštevnih trgih iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Pri analizi iz prvega odstavka
mora agencija upoštevati določila 98. in 99. člena tega zakona ter slediti
smernicam Evropske komisije, ki urejajo tržno analizo in določitev pomembne
tržne moči.
(5) Če agencija ne dokonča analize
upoštevnega trga v roku iz drugega in tretjega odstavka, lahko za pomoč zaprosi
BEREC. Ob tej pomoči mora agencija o osnutku ukrepa v skladu z 209., 210. in
212. členom tega zakona v šestih mesecih obvestiti Evropsko komisijo.
101. člen
(naložitev, sprememba, ohranitev ali razveljavitev
obveznosti operaterjem s pomembno tržno močjo)
(1) Če na podlagi analize upoštevnega
trga agencija ugotovi, da ta trg ni dovolj konkurenčen, z odločbo določi
operaterja ali operaterje s pomembno tržno močjo na tem trgu. Pred izdajo
odločbe lahko pridobi mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.
(2) Z odločbo iz prejšnjega odstavka
mora agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno izmed
obveznosti iz 102. do vključno 107. člena tega zakona. Agencija pri tem
upošteva načelo sorazmernosti, kar mora v obrazložitvi odločbe tudi ustrezno
obrazložiti.
(3) Če namerava agencija operaterju s
pomembno tržno močjo z odločbo naložiti obveznost funkcijske ločitve iz 108.
člena tega zakona ali z upoštevanjem načela sorazmernosti, druge obveznosti za
operaterski dostop ali medomrežno povezovanje, ki niso obveznosti, navedene v
prejšnjem odstavku, sme to storiti samo na podlagi predhodnega soglasja
Evropske komisije.
(4) Ob ponovni določitvi določenega
operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo lahko agencija temu operaterju
naloži iste ali druge obveznosti, prejšnjo odločbo pa razveljavi.
(5) Če na podlagi analize upoštevnega
trga agencija ugotovi, da je ta trg dovolj konkurenčen, ne sme določiti
nobenega operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo. Če je bil ta trg prej
nekonkurenčen, mora agencija z ustreznimi odločbami razveljaviti vse odločbe,
ki so na tem trgu določale operaterje s pomembno tržno močjo. V tem primeru v
odločbi določi tudi primeren odložilni rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni, in
odločbo javno objavi v obliki, ki upošteva prepoved objave poslovnih skrivnosti
strank.
(6) Pri razveljavitvi odločb na
podlagi prejšnjega odstavka agencija razveljavi tudi vse obveznosti, ki so jih
ti operaterji imeli kot operaterji s pomembno tržno močjo.
(7) Vsak ukrep na podlagi tega člena
lahko agencija izvede le na podlagi predhodno izpeljanega posvetovanja z
zainteresirano javnostjo, ki je določeno v 204. členu tega zakona, v
sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo konkurence na podlagi 214. člena
tega zakona, pod pogoji iz členov od 209 do 212 tega zakona pa tudi z drugimi
pristojnimi organi urejanja v državah članicah EU, Evropsko komisijo in BEREC.
(8) Ukrepe, ki spreminjajo tehnične
podrobnosti predhodno naloženih obveznosti na podlagi tega člena in nimajo
znatnega vpliva na trg, lahko naloži agencija z odločbo v upravnem postopku na
podlagi analize upoštevnih trgov, ki je bila podlaga za predhodno naložene
obveznosti in ob upoštevanju členov 209 do 212 tega zakona. Pred izdajo
odločbe, ki spreminja tehnične podrobnosti predhodno naloženih obveznosti, mora
agencija pridobiti mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.
102. člen
(obveznost zagotavljanja preglednosti)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka prejšnjega člena naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno
močjo, da zagotavlja preglednost glede medomrežnega povezovanja oziroma
operaterskega dostopa, tako da od njega zahteva razkritje določenih informacij
v zvezi medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom.
(2) Agencija lahko pri tem od
operaterja zahteva:
-
računovodske informacije,
-
tehnične specifikacije,
-
značilnosti omrežja,
-
pogoje izvedbe in uporabe,
-
vse pogoje, ki omejujejo dostop do oziroma uporabo storitev in aplikacij
ter
-
cene.
(3) Agencija v tej odločbi natančneje
določi, katere informacije naj bodo razkrite, kako podrobne naj bodo in kako
naj bodo razkrite.
(4) Od operaterja omrežja iz prvega
odstavka tega člena, ki mu je naložena tudi obveznost iz 103. člena tega
zakona, lahko agencija v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena
z odločbo zahteva, da objavi vzorčno ponudbo za medomrežno povezovanje oziroma
operaterski dostop. Ta vzorčna ponudba mora biti dovolj razčlenjena, tako da
drugim operaterjem, ki želijo določeno storitev v zvezi z medomrežnim
povezovanjem oziroma operaterskim dostopom, ni treba plačati zmogljivosti, ki
niso nujno potrebne za zahtevano storitev. V tej vzorčni ponudbi morajo biti
opisane storitve, ki jih operater omrežja s pomembno tržno močjo ponuja v zvezi
z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom, razčlenjene na
komponente v skladu s tržnimi potrebami, ter z njimi povezani pogoji, vključno
s cenami. Če ta vzorčna ponudba ne ustreza določbam tega zakona ali odločbi iz
prvega odstavka prejšnjega člena, sme agencija z odločbo v postopku nadzora
zahtevati njeno spremembo.
(5) Ne glede na določbe od prvega do
četrtega odstavka tega člena mora vzorčna ponudba za razvezan dostop do
krajevne zanke vsebovati vsaj tiste elemente, ki jih agencija določi s splošnim
aktom, pripravljenim v skladu s predpisi EU.
103. člen
(obveznost zagotavljanja enakega
obravnavanja)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka 101. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno
tržno močjo obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja v zvezi z medomrežnim
povezovanjem oziroma operaterskim dostopom.
(2) Z naložitvijo obveznosti iz
prejšnjega odstavka se zlasti zagotovi, da operater iz prejšnjega odstavka:
1.
zagotavlja enakovredne pogoje medomrežnega povezovanja oziroma
operaterskega dostopa v enakovrednih okoliščinah za druge operaterje, ki
zagotavljajo enakovredne storitve, ter
2.
zagotavlja drugim operaterjem enako kakovostne storitve in informacije v
zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom pod enakimi
pogoji kakor za svoje storitve ali storitve svojih hčerinskih podjetij ali
partnerskih podjetij.
104. člen
(obveznost ločitve računovodskih evidenc)
(1) Agencija lahko v skladu s
predpisi, ki urejajo računovodstvo, z odločbo iz prvega odstavka 101. člena
tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno močjo, da
vodi računovodske evidence za določene dejavnosti, povezane z medomrežnim
povezovanjem oziroma operaterskim dostopom, ločeno od računovodskih evidenc za
druge dejavnosti. To pa ne posega v zakon, ki ureja preglednost finančnih
odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
(2) Agencija naloži to obveznost
zaradi nadzorovanja izpolnjevanja obveznosti iz prejšnjega člena ali, kjer je
to potrebno glede na okoliščine primera, zaradi preprečitve neutemeljenega
navzkrižnega subvencioniranja. To obveznost naloži zlasti vertikalno
integriranemu operaterju in lahko od njega zahteva, da zagotovi preglednost
svojih grosističnih in internih obračunskih cen. Pri tem lahko določi tudi
obliko in metodologijo vodenja računovodstva, ki jo je treba uporabiti.
(3) Operater omrežja iz prvega
odstavka tega člena mora na zahtevo agenciji predložiti računovodske evidence,
vključno s podatki o prihodkih, prejetih od drugih strank, s katerimi posluje.
(4) Agencija lahko objavi informacije,
ki bi prispevale k odprtemu in konkurenčnemu trgu, vendar mora pri tem
upoštevati stopnjo zaupnosti prejetih podatkov v skladu z domačimi predpisi in
predpisi EU, ki se nanašajo na poslovno tajnost.
(5) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje določi način izpolnjevanja obveznosti iz tega člena.
105. člen
(obveznost dopustitve operaterskega
dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka 101. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno
tržno močjo obveznost, da ugodi vsem razumnim zahtevam za operaterski dostop do
in uporabo določenih omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti. Tako
ravna agencija zlasti, kadar oceni, da bi zavrnitev operaterskega dostopa ali
nerazumni pogoji, ki bi imeli podoben učinek, ovirali vzpostavitev zadostne
konkurenčnosti trga na maloprodajnem nivoju, ali da ne bi bili v interesu
končnih uporabnikov. Pri tem agencija lahko naloži tudi dodatne pogoje, da se
zagotovi poštenost, razumnost in pravočasnost izpolnitve obveznosti.
(2) Agencija lahko od operaterja
omrežja iz prejšnjega odstavka med drugim zahteva zlasti, da:
1.
omogoči operaterski dostop do določenih omrežnih elementov oziroma
naprav, vključno z:
-
dostopom do neaktivnih omrežnih elementov oziroma
-
razvezanim dostopom do krajevne zanke, da bi se med drugim omogočila
izbira oziroma predizbira oziroma ponudba za preprodajo naročniškega voda,
2.
se v dobri veri pogaja z operaterji, ki zahtevajo operaterski dostop,
3.
ne zavrne že odobrenega operaterskega dostopa do zmogljivosti,
4.
zagotovi določene storitve na grosistični osnovi zaradi preprodaje teh
storitev na maloprodajnem trgu,
5.
odobri odprt operaterski dostop do tehničnih vmesnikov, protokolov ali
drugih pomembnih tehnologij, ki so nujno potrebni za vzajemno delovanje
storitev ali storitev navideznih omrežij,
6.
zagotovi skupno uporabo (skupno lokacijo) ali druge oblike souporabe
pripadajočih zmogljivosti, v skladu z 91. členom in prvim odstavkom 92. člena
tega zakona,
7.
zagotovi določene storitve, ki so potrebne za vzajemno delovanje
storitev med koncema za uporabnike, vključno z zmogljivostmi za inteligentne
omrežne storitve ali gostovanjem v mobilnih omrežjih,
8.
zagotovi operaterski dostop do sistemov za podporo obratovanju ali
podobnih sistemov programske opreme, ki so potrebni za zagotovitev pravične
konkurence pri izvajanju storitev,
9.
medsebojno poveže omrežja ali omrežne zmogljivosti,
10.
zagotovi dostop do pripadajočih storitev, kot so storitve za
ugotavljanje identitete, lokacije in prisotnosti.
(3) Ko agencija preučuje obveznosti iz
prvega odstavka tega člena in predvsem ko presoja, kako bi se take obveznosti
naložile, mora proporcionalno glede na cilje, določene v 194., 195., 196. in 197.
členu tega zakona, upoštevati zlasti naslednje dejavnike:
1.
tehnično in ekonomsko upravičenost uporabe ali namestitve konkurenčne
opreme glede na hitrost razvoja trga ter naravo in vrsto predlaganega
medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, vključno z
izvedljivostjo drugih proizvodov za dostop do nabavnega trga, kakor je dostop
do vodov,
2.
izvedljivost predlaganega operaterskega dostopa glede na zmogljivost, ki
je na voljo,
3.
začetno naložbo lastnika zmogljivosti ob upoštevanju vseh javnih naložb
in tveganja v zvezi s to naložbo,
4.
potrebo po dolgoročnem varstvu konkurence, zlasti na področju
infrastrukture,
5.
ustrezne pravice intelektualne lastnine, kadar je to primerno,
6.
zagotavljanje vseevropskih storitev.
(4) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje uredi vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju tega člena. Pri tem
lahko določi zlasti tehnične ali operativne pogoje dostopa, ki jih morajo
upravičenci oziroma ponudniki izpolnjevati za zagotovitev normalnega delovanja
omrežja. Kadar navedeno zajema obveznosti upoštevanja posebnih tehničnih
standardov ali specifikacij, morajo te upoštevati zahteve iz 202. člena tega
zakona.
106. člen
(obveznost cenovnega nadzora in
stroškovnega računovodstva)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka 101. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno
tržno močjo obveznosti v zvezi s pokrivanjem stroškov in kontrolo cen, vključno
z obveznostmi glede stroškovne naravnanosti cen in obveznostmi glede sistemov
stroškovnega računovodstva, v povezavi z zagotavljanjem določene vrste
medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa.
(2) Agencija naloži obveznosti iz
prejšnjega odstavka, če na podlagi tržne analize iz 100. člena tega zakona
oceni, da bi lahko operater omrežja iz prejšnjega odstavka zaradi pomanjkanja
učinkovite konkurence obdržal ali previsoke cene ali prenizko razliko med
maloprodajnimi in grosističnimi cenami in bi to bilo v škodo končnih
uporabnikov.
(3) Agencija mora pri naložitvi
obveznosti iz prvega odstavka tega člena zaradi spodbujanja naložb operaterjev
omrežij, vključno v omrežja naslednje generacije, upoštevati naložbe operaterja
omrežja iz prvega odstavka tega člena in mu zagotoviti primerno stopnjo
donosnosti naložbe glede na vložena sredstva, pri čemer upošteva tveganja,
povezana s posamičnim projektom novih naložb v omrežje.
(4) Vsak mehanizem pokrivanja stroškov
ali metodologija določanja cen, ki ga predpiše agencija, mora biti namenjen
pospeševanju učinkovitosti in trajnostne konkurence ter povečanju koristi
potrošnikov. Pri tem lahko agencija upošteva tudi cene, ki so na voljo na
primerljivih konkurenčnih trgih in pri operaterjih omrežij.
(5) Če agencija operaterju omrežja iz
prvega odstavka tega člena naloži obveznosti glede stroškovne naravnanosti cen,
mora operater omrežja dokazati, da so cene izračunane na podlagi stroškov,
vključno s primerno stopnjo donosnosti naložbe. Pri preverjanju te obveznosti
lahko agencija uporabi metode stroškovnega računovodstva, ki so neodvisne od
tistih, ki jih uporablja operater omrežja. Agencija lahko od operaterja omrežja
z odločbo tudi zahteva, da utemelji svoje cene, in lahko, kjer je to primerno,
zahteva prilagoditev cen. Pri tem je dokazno breme na strani operaterja
omrežja, ki je zavezan za izpolnjevanje te zahteve.
(6) Če agencija operaterju omrežja iz
prvega odstavka tega člena naloži obvezno uporabo sistema stroškovnega
računovodstva za podporo cenovnega nadzora, ga hkrati tudi zaveže, da mora
javnosti zagotoviti tudi opis sistema stroškovnega računovodstva, ki prikazuje
vsaj glavne kategorije, po katerih so stroški razvrščeni v skupine, in pravila,
ki se uporabljajo za razporeditev stroškov. Skladnost s sistemom stroškovnega
računovodstva preverja pooblaščeni revizor. Izjava o skladnosti se objavi vsako
leto.
107. člen
(obveznost regulacije maloprodajnih
storitev)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega
odstavka 101. člena tega zakona naloži določenemu operaterju s pomembno tržno
močjo na določenem maloprodajnem trgu obveznosti, povezane z regulacijo
maloprodajnih storitev.
(2) Obveznosti iz tega člena lahko
agencija naloži le, če na podlagi tržnih analiz iz 100. člena tega zakona
ugotovi, da upošteven trg, ki je namenjen končnim uporabnikom, ni dovolj
konkurenčen, obveznosti na podlagi 102. do vključno 106. člena tega zakona pa
ne bi dosegle ciljev, ki jih na trgu zasleduje. Obveznosti iz tega člena lahko
vključujejo prepoved:
1.
zaračunavanja prekomernih cen,
2.
oviranja vstopa na trg,
3.
omejevanja konkurence s postavljanjem prenizkih cen,
4.
dajanja neupravičene prednosti določenim končnim uporabnikom,
5.
neutemeljenega združevanja določenih storitev.
(3) Agencija lahko hkrati z
naložitvijo obveznosti na podlagi tega člena predpiše eno izmed naslednjih
metod:
1.
metodo cenovne kapice na maloprodajnih cenah,
2.
metodo regulacije individualnih tarif,
3.
metodo stroškovne usmeritve cen,
4.
metodo usmeritve k cenam na primerljivih trgih.
(4) Pri izpolnjevanju obveznosti na
podlagi tega člena, ki se nanašajo na regulacijo maloprodajnih tarif ali drug
ustrezen maloprodajni nadzor, mora operater iz prvega odstavka tega člena
uporabiti potreben in primeren sistem stroškovnega računovodstva, ki ga določi
agencija z odločbo iz prvega odstavka tega člena. Pri tem lahko agencija določi
obliko in metodologijo vodenja računovodstva, ki ju mora ta operater uporabiti.
Skladnost s stroškovnim računovodstvom preverja pooblaščeni revizor v skladu z
zakonom, ki ureja revidiranje. Agencija letno objavi izjave o skladnosti.
108. člen
(funkcijska ločitev)
(1) Kadar agencija ugotovi, da se z
ustreznimi obveznostmi iz 102. do 106. člena tega zakona ni dosegla učinkovita
konkurenca ter da obstajajo pomembni in trajni konkurenčni problemi ali tržne
nepopolnosti, ugotovljene v zvezi z zagotavljanjem operaterskega dostopa, lahko
z odločbo iz prvega odstavka 101. člena tega zakona vertikalno integriranemu
operaterju izjemoma naloži obveznost, da dejavnosti, povezane z zagotavljanjem
operaterskega dostopa, prenese na poslovno enoto, ki deluje neodvisno. Ta
poslovna enota operaterski dostop zagotavlja vsem operaterjem, vključno z
drugimi poslovnimi enotami v vertikalno integriranemu operaterju, po enakem
časovnem razporedu in pod enakimi pogoji, tudi glede cen in kakovosti storitev,
ter po enakih sistemih in postopkih.
(2) Kadar namerava agencija naložiti
obveznost funkcijske ločitve po prvem odstavku tega člena, sme to storiti samo
po postopku iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona. Zato mora predložiti
predlog, ki vključuje:
-
dokaze, ki utemeljujejo ugotovitve agencije,
-
utemeljeno oceno, da obstaja majhna možnost, da bo v razumnem časovnem
obdobju prišlo do učinkovite in trajnostne konkurence na področju
infrastrukture, ali pa je sploh ni,
-
analizo pričakovanega vpliva na regulacijo trga, na podjetje, vključno z
analizo vpliva na zaposlene v neodvisni poslovni enoti in analizo vpliva na
celotni sektor elektronskih komunikacij, kakor tudi na spodbude za naložbe v
celotnem sektorju, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju socialne in
teritorialne kohezije, ter na druge zainteresirane stranke, še posebej glede na
konkurenco in mogoče učinke na potrošnike,
-
analizo razlogov, ki utemeljujejo, da je obveznost funkcijske ločitve
najbolj učinkovit ukrep za uresničevanje rešitev, namenjenih obravnavanju
težav, ugotovljenih glede konkurence ali tržne nepopolnosti.
(3) Predlog ukrepa mora vsebovati
naslednje sestavine:
-
natančno naravo in stopnjo ločitve in zlasti podroben opis pravnega
statusa ločene poslovne enote,
-
opredelitev sredstev ločene poslovne enote in izdelkov ali storitev, ki
jih bo ta enota zagotavljala,
-
ureditev vodenja za zagotovitev neodvisnosti osebja, ki je zaposleno v
ločeni poslovni enoti, ter ustrezen sistem spodbud zanje,
-
pravila za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti,
-
pravila za zagotovitev preglednosti operativnih postopkov, zlasti za
druge zainteresirane stranke,
-
program spremljanja dela, namenjen zagotavljanju izpolnjevanja
obveznosti, vključno z objavo letnega poročila.
(4) Agencija izvede po pridobitvi
soglasja Evropske komisije iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona
usklajeno analizo upoštevnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, v skladu
s postopkom iz 100. člena tega zakona. Agencija ob upoštevanju sedmega odstavka
101. člena tega zakona na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali
umakne obveznosti.
(5) Operaterju, ki mu je bila naložena
funkcijska ločitev, lahko agencija za kateri koli upoštevni trg iz 99. člena
tega zakona, na katerem ga je v skladu s 101. členom tega zakona določila kot
operaterja s pomembno tržno močjo, naloži tudi katero koli drugo obveznost iz
102. do vključno 106. člena tega zakona ali drugo obveznost iz tretjega
odstavka 101. člena tega zakona.
109. člen
(prostovoljna ločitev vertikalno
integriranega operaterja)
(1) Operater, ki je bil določen kot
operater s pomembno tržno močjo na enem ali na več upoštevnih trgih, mora
najmanj šest mesecev vnaprej obvestiti agencijo o načrtovanem prostovoljnem
prenosu vseh ali znatnega dela sredstev svojega krajevnega dostopovnega omrežja
na drugo pravno osebo z drugim lastnikom ali ustanovitvi druge poslovne enote,
ki bi vsem maloprodajnim ponudnikom, tudi operaterjevim lastnim maloprodajnim
enotam, zagotavljala popolnoma enakovredne oblike operaterskega dostopa pod
enakimi pogoji. Operaterji prav tako obvestijo agencijo o spremembi te namere
in končnem izidu postopka prostovoljne ločitve.
(2) Agencija oceni učinek načrtovane
transakcije na obstoječe obveznosti, ki jih je naložila operaterju v skladu z
101. členom tega zakona. V ta namen agencija v skladu s 100. členom tega zakona
brez odlašanja izvede usklajeno analizo upoštevnih trgov, povezanih z
dostopovnim omrežjem. Agencija na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni
ali umakne obveznosti na teh upoštevnih trgih ob upoštevanju sedmega odstavka
101. člena tega zakona.
(3) Pravno ali operativno ločenemu
operaterju lahko agencija za kateri koli upoštevni trg iz 100. člena tega
zakona, na katerem ga je v skladu s 101. členom tega zakona določila kot
operaterja s pomembno tržno močjo, naloži katero koli obveznost iz 102. do
vključno 106. člena ali drugo obveznost iz tretjega odstavka 101. člena tega
zakona.
110. člen
(določitev in analiza meddržavnih trgov
ter naložitev, sprememba, ohranitev ali razveljavitev obveznosti na meddržavnih
trgih)
(1) Če Evropska komisija na področju
zagotavljanja in izvajanja elektronskih komunikacij z odločbo določi meddržavne
trge, mora biti vsaka določitev meddržavnih trgov agencije v skladu z odločbo
Evropske komisije.
(2) Analizo meddržavnih trgov izvede
agencija skupaj s pristojnimi organi urejanja iz drugih držav članic EU, ki jih
ta meddržavni trg obsega.
(3) O naložitvi, spremembi, ohranitvi
ali razveljavitvi obveznosti operaterjem s pomembno tržno močjo na meddržavnih
trgih, odloča agencija skupaj z drugimi pristojnimi organi urejanja v državah
članicah EU, ki jih ta meddržavni trg zajema.
111. člen
(nadzor)
Agencija v okviru svojih pooblastil nadzira
uporabo določb tega zakona o zagotavljanju konkurence in izpolnjevanju
obveznosti, ki jih z odločbo naloži na podlagi določb tega poglavja.
IX. DIGITALNA RADIJSKA IN TELEVIZIJSKA DISTRIBUCIJA
112. člen
(digitalna radijska in televizijska
distribucija)
(1) Javna komunikacijska omrežja, ki
so namenjena za distribucijo digitalnih televizijskih storitev, morajo biti
načrtovana tako, da so primerna tudi za distribucijo širokozaslonskih
televizijskih storitev in programov.
(2) Operater, ki zagotavlja javna
komunikacijska omrežja iz prejšnjega odstavka, mora pri sprejemu in ponovni
distribuciji širokozaslonskih televizijskih storitev ali programov ohraniti
njihov širokozaslonski format. Pri tem mora ohraniti izvorno kvaliteto slike in
zvoka, razen v primeru nujnega prilagajanja tehničnim zmožnostim naprave za
sprejemanje in dekodiranje televizijskega programa oziroma lastnostim omrežja.
(3) Agencija operaterjem iz prejšnjega
odstavka s splošnim aktom izda navodila za razvrstitev programov, ki jim je
izdala dovoljenje po zakonu, ki ureja medije. Pri tem upošteva javni interes,
ki ga zasleduje zakonodaja s področja medijev in interese končnih uporabnikov.
Operater iz prejšnjega odstavka, ki namerava spremeniti programsko mesto v
okviru možnosti splošnega akta iz prvega stavka tega odstavka, mora izdajatelja
tega programa opozoriti in obvestiti o novem programskem mestu najmanj 30 dni
pred nameravano spremembo. Razvrstitev programov po splošnem aktu iz prvega
stavka ne vpliva na pravico končnega uporabnika, da svobodno določi vrstni red
programov za svojo uporabo.
(4) Agencija lahko z odločbo po
postopku iz petega odstavka 90. člena ali po postopku iz šestega odstavka 90.
člena naloži operaterju, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja iz
prvega odstavka tega člena, da zagotovi dostop do vmesnikov aplikacijskih
programov in elektronskih programskih vodnikov pod poštenimi, upravičenimi in
nediskriminacijskimi pogoji.
(5) Agencija s splošnim aktom predpiše
zahteve za medsebojno delovanje digitalnih interaktivnih televizijskih storitev
in digitalne televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki.
113. člen
(sistemi s pogojnim dostopom)
(1) Sistemi s pogojnim dostopom do
storitev digitalne televizije in radia, ki obratujejo na trgu EU, morajo imeti
takšne tehnične zmožnosti za stroškovno učinkovit prenos krmilnih funkcij, da
operaterjem javnih komunikacijskih omrežij na lokalni in regionalni ravni
omogočajo popoln nadzor nad storitvami, ki uporabljajo takšne sisteme s pogojnim
dostopom.
(2) Operaterji storitev s pogojnim
dostopom, ki zagotavljajo dostop do storitev digitalne televizije in radia, od
katerih so odvisne radiodifuzne hiše, morajo vsem radiodifuznim hišam pod
poštenimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji zagotoviti tehnične
storitve, ki omogočajo naročnikom le-teh dostop do njihovih storitev z uporabo
dekoderja.
(3) Operaterji iz prejšnjega odstavka
morajo zagotavljanje pogojno dostopnih storitev računovodsko ločiti od drugih
dejavnosti.
(4) Imetniki pravice industrijske
lastnine za izdelke in sisteme s pogojnim dostopom morajo te pravice pod
pravičnimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji podeliti proizvajalcem
uporabniške opreme. Ti imetniki ob podelitvi te pravice ne smejo z nobenimi
pogoji proizvajalcu preprečiti, da v isti izdelek ne bi vključil skupnega
vmesnika, ki omogoča povezavo z drugimi dostopnimi sistemi, ali elementov, ki
so značilni za drugi dostopovni sistem, če se ravna v skladu z ustreznimi in
sprejemljivimi pogoji, s čimer se zagotovi varnost transakcij operaterjev
sistemov s pogojnim dostopom.
114. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja in obveznosti, ki jih naloži na njegovi podlagi.
X. UNIVERZALNA STORITEV IN DODATNE OBVEZNE STORITVE
115. člen
(univerzalna storitev)
(1) Univerzalna storitev je najmanjši
nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v
Republiki Sloveniji po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego.
(2) Najmanjši nabor storitev, ki
sodijo v univerzalno storitev, vključuje:
1.
priključitev na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji na
razumno zahtevo končnega uporabnika, tako da mu to omogoča prenos govornih,
podatkovnih in telefaks komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za
funkcionalen dostop do interneta, kot je določena v splošnem aktu iz 124. člena
tega zakona,
2.
zagotavljanje dostopa do javno dostopnih telefonskih storitev na razumno
zahtevo uporabnika preko priključitve na javno komunikacijsko omrežje iz
prejšnje točke, ki omogoča vzpostavljanje in sprejemanje nacionalnih in
mednarodnih klicev,
3.
zagotavljanje in dostop do univerzalnega imenika in univerzalne službe
za dajanje informacij o naročnikih (v nadaljnjem besedilu: univerzalna imeniška
služba) v skladu s 116. členom tega zakona,
4.
zagotavljanje javnih telefonskih govorilnic ali drugih dostopovnih točk
za javno govorno telefonijo, iz katerih je možno brezplačno in brez uporabe
kakršnih koli plačilnih sredstev klicati na številke za klice v sili, tako da
so izpolnjene razumne potrebe končnih uporabnikov glede geografske pokritosti,
števila javnih telefonskih govorilnic ali drugih dostopovnih točk za javno
govorno telefonijo, dostopnosti za končne uporabnike invalide in kakovosti
storitev,
5.
zagotavljanje ukrepov za končne uporabnike invalide, ki jih določi vlada
na usklajen predlog predstojnika službe in ministra, pristojnega za
invalide, in ki končnim uporabnikom invalidom omogočajo enakovredno uporabo in
dostop do storitev iz prejšnjih točk tega odstavka, kakor ga imajo drugi končni
uporabniki, vključno z enakovrednim dostopom do storitev v sili. Navedeni
ukrepi vključujejo tudi obveznost izvajalca univerzalne storitve, da končnim
uporabnikom invalidom po razumni ceni zagotovi možnost nakupa ali najema takšne
terminalske opreme, ki končnim uporabnikom invalidom dejansko omogoča
enakovredno uporabo in dostop do storitev.
(3) Razumna zahteva končnega
uporabnika iz prejšnjega odstavka vključuje priključitev na eni lokaciji, kjer
končni uporabnik dejansko prebiva ali dejansko opravlja svojo dejavnost.
Priključitev se lahko izvede z žičnimi ali brezžičnimi tehnologijami. Če ima
končni uporabnik možnost alternativnega dostopa do storitev iz nabora
univerzalne storitve po dostopni ceni na trgu, teh storitev ne more pod pogoji
tega poglavja zahtevati od izvajalca univerzalne storitve.
116. člen
(univerzalni imenik in univerzalna
imeniška služba)
(1) Univerzalni imenik mora vsebovati
najmanj podatke iz od 1. do 4. točke prvega odstavka 148. člena tega zakona o
vseh naročnikih javno dostopnih telefonskih storitev, ki s tem predhodno
soglašajo v skladu s 150. členom tega zakona. Univerzalni imenik je lahko
natiskan oziroma elektronski. K obliki izdaje da predhodno soglasje agencija.
(2) Univerzalna imeniška služba, do
katere morajo imeti po dostopni ceni dostop vsi končni uporabniki, vključno z
uporabniki javnih telefonskih govorilnic, mora dajati podatke o vseh
naročnikih, ki so vključeni v univerzalni imenik.
(3) Podatke v univerzalnem imeniku je
treba redno oziroma najmanj enkrat letno obnavljati z upoštevanjem načina
njegovega izdajanja. Podatki, ki jih daje univerzalna imeniška služba, pa
morajo biti obnovljeni najmanj enkrat mesečno. Izvajalec univerzalne storitve,
ki zagotavlja univerzalni imenik oziroma univerzalno imeniško službo, takoj
obvesti agencijo, če mu drug izvajalec javno dostopnih telefonskih storitev ne
sporoči podatkov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec univerzalne storitve, ki
zagotavlja univerzalni imenik oziroma univerzalno imeniško službo, ne sme
različno obravnavati podatkov, ki jih dobi od različnih izvajalcev javno
dostopne telefonske storitve.
(5) Izvajalec univerzalne storitve iz
prejšnjega odstavka ne sme izvajalcem javno dostopne telefonske storitve
zaračunavati objave podatkov o njihovih naročnikih v univerzalnem imeniku in
uporabe teh podatkov v univerzalni imeniški službi.
117. člen
(zagotavljanje univerzalne storitve)
(1) Vsem končnim uporabnikom na
ozemlju Republike Slovenije mora biti zagotovljena univerzalna storitev iz 115.
člena tega zakona.
(2) Agencija lahko imenuje enega ali
več izvajalcev univerzalne storitve, kadar na podlagi analize stanja in
predhodnega posvetovanja z zainteresirano javnostjo presodi, da je to potrebno
za kakovostno zagotavljanje univerzalne storitve na celotnem ozemlju Republike
Slovenije. Agencija lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za
zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve oziroma za pokrivanje
različnih delov ozemlja Republike Slovenije.
(3) Če agencija na podlagi analize
stanja in posvetovanja z zainteresirano javnostjo iz prejšnjega odstavka
ugotovi, da za posamezen del univerzalne storitve oziroma za pokrivanje
posameznega dela ozemlja Republike Slovenije ni treba imenovati izvajalca
univerzalne storitve, mora v rednih časovnih intervalih, ki ne smejo biti daljši
od dveh let, preverjati, ali imenovanje izvajalca univerzalne storitve še vedno
ni potrebno.
(4) Agencija lahko odloči, da ne bo
izbrala izvajalca storitve iz 4. točke drugega odstavka 115. člena tega zakona
za celotno ozemlje Republike Slovenije ali njegov del, če na podlagi
posvetovanja z zainteresirano javnostjo ugotovi, da je na tem območju v
zadostnem obsegu na voljo ta storitev ali primerljive storitve.
118. člen
(imenovanje izvajalca univerzalne
storitve)
(1) Če v tem poglavju tega zakona ni drugače
določeno, agencija določi izvajalca univerzalne storitve z odločbo za dobo pet
let na podlagi smiselne uporabe določb V. poglavja tega zakona, ki ureja javni
razpis.
(2) Predmet javnega razpisa je
zagotavljanje različnih storitev, ki jih zajema univerzalna storitev, oziroma
zagotavljanje univerzalne storitve na določenem območju ali na celotnem ozemlju
Republike Slovenije.
(3) Pri oblikovanju meril za izbiro
izvajalca univerzalne storitve agencija upošteva cilje zanesljivosti, kakovosti
in stroškovne učinkovitosti izvajanja univerzalne storitve.
(4) Če javni
razpis ne uspe, agencija za izvajalca univerzalne storitve določi tistega
operaterja, ki ima:
-
na področju dostopa do javnega komunikacijskega omrežja s pripadajočo
infrastrukturo največjo pokritost ali
-
največ naročnikov javno dostopnih komunikacijskih storitev na fiksni
lokaciji ali
-
največ naročnikov javno dostopne storitve dostopa do interneta s
hitrostjo, kot je določena s splošnim aktom 124. člena tega zakona.
(5) Agencija
mora v postopkih na podlagi tega člena upoštevati načela učinkovitosti,
objektivnosti, preglednosti in nediskriminacije.
(6) Agencija mora najmanj šest mesecev
pred potekom veljavnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena na podlagi
podatkov o izvajanju univerzalne storitve ugotoviti, ali je splošna dostopnost
zmogljivosti in storitev, ki jih zajema univerzalna storitev, takšna, da je
treba ponovno določiti izvajalca univerzalne storitve, pri čemer upošteva
mnenje zainteresirane javnosti.
(7) Agencija obvešča Evropsko komisijo
o obveznostih zagotavljanja univerzalne storitve, naloženih izvajalcu ali
izvajalcem univerzalne storitve iz prvega odstavka tega člena.
119. člen
(prenos krajevnega dostopovnega omrežja)
(1) Izvajalec univerzalne storitve
mora pred nameravanim prenosom vseh ali znatnega dela sredstev svojega
krajevnega dostopovnega omrežja na drugo pravno osebo z drugim lastnikom, pisno
obvestiti agencijo.
(2) Agencija oceni učinke nameravanega
prenosa na zagotavljanje dostopa na fiksni lokaciji in na izvajanje telefonskih
storitev v skladu s 1. in 2. točko drugega odstavka 115. člena tega zakona.
Agencija na podlagi svoje ocene lahko z odločbo naloži, spremeni ali razveljavi
obveznosti za zagotavljanje univerzalne storitve. Če je zaradi prenosa treba na
določenem območju ali celotnem ozemlju Republike Slovenije ponovno določiti
izvajalca univerzalne storitve, mora agencija uporabiti postopek iz 118. člena
zakona.
120. člen
(cene in splošni pogoji)
(1) Agencija spremlja razvoj in višino
maloprodajnih cen storitev iz drugega odstavka 115. člena tega zakona.
(2) Cene posamezne storitve, ki se
izvaja kot univerzalna storitev, morajo biti pri posameznem izvajalcu
univerzalne storitve enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(3) Agencija lahko od posameznega
izvajalca univerzalne storitve zahteva prilagoditev cen storitev, ki se
izvajajo kot univerzalna storitev, če na podlagi podatkov iz prvega odstavka
tega člena ugotovi, da cene niso dostopne oziroma pri posameznem izvajalcu
univerzalne storitve niso enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(4) Agencija na podlagi zbranih
podatkov iz prvega odstavka tega člena z odločbo od posameznega izvajalca
univerzalne storitve zahteva, da za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma
posebnimi potrebami ponudi cenovne opcije ali pakete, ki se razlikujejo od
tistih, ki jih sicer zagotavlja pod običajnimi komercialnimi pogoji, tako da
jim dostop do omrežja in uporaba storitev iz drugega odstavka 115. člena tega
zakona nista onemogočena. Navedeno zahteva, kadar na podlagi zbranih podatkov
ugotovi, da so cene iz prvega odstavka tega člena previsoke glede na povprečno
mesečno plačo v Republiki Sloveniji, kot jo objavi Statistični urad Republike
Slovenije, in če rastejo za več kot pet odstotnih točk hitreje kot indeks
življenjskih stroškov v preteklem letu. Agencija s splošnim aktom določi način
upoštevanja navedenih meril. Vlada določi kategorije potrošnikov, ki štejejo za osebe z nizkimi
dohodki oziroma s posebnimi potrebami. Pri tem upošteva višino potrebnih
sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb oziroma stopnjo
telesne okvare v skladu z zakonodajo, ki ureja invalidsko varstvo. Za
potrošnika s posebnimi potrebami se šteje tudi zakoniti zastopnik, skrbnik ali rejnik
otroka s posebnimi potrebami.
(5) Cene posameznih storitev, ki se
izvajajo kot univerzalna storitev, in z njimi povezani pogoji morajo biti javno
objavljeni, pregledni in nediskriminacijski.
(6) Izvajalec univerzalne storitve
mora določiti cene in splošne pogoje tako, da naročnikom neke storitve, ki se
izvaja kot univerzalna storitev, ni treba plačati še za zmogljivosti ali
storitve, ki pri tej storitvi niso potrebne ali zahtevane.
(7) Izvajalec univerzalne storitve, ki
je bil imenovan na podlagi 118. člena tega zakona, mora svojim naročnikom
zagotoviti naslednje možnosti za nadzor stroškov:
1.
razčlenitev računa v skladu s 121. členom tega zakona,
2.
brezplačno selektivno zaporo izhodnih klicev ali premijskih SMS ali MMS,
ali, kjer je to tehnično mogoče, drugih vrst podobnih aplikacij, za preprečitev
klicev ali premijskih SMS ali MMS ali, kjer je tehnično mogoče, drugih vrst
podobnih aplikacij določene vrste ali klicev na določeno vrsto številk,
3.
predplačniški sistem za plačilo dostopa do javnega komunikacijskega
omrežja in uporabe javno dostopnih telefonskih storitev za potrošnike,
4.
obročno odplačevanje priključnine na javno komunikacijsko omrežje,
5.
na zahtevo naročnika informacije o drugih nizko cenovnih tarifah, če so
na voljo,
6.
druge načine za nadzor izdatkov za javno dostopne telefonske storitve,
vključno z brezplačnimi opozorili v primeru nenavadnih in prekomernih vzorcev
porabe, če jih agencija v odločbi iz prvega odstavka 118. člena tega zakona
določi.
121. člen
(obveznost izdaje razčlenitve računa)
(1) Izvajalec univerzalne storitve
mora naročnikom, s katerimi ima sklenjeno naročniško razmerje, dati na
razpolago takšno stopnjo razčlenitve računa, ki jim omogoči preverjanje in
nadzor uporabe in zaračunanega zneska (osnovna stopnja razčlenitve računa). Ta
razčlenitev ne sme obsegati klicev na brezplačne telefonske številke, vključno
s številkami za klice v sili.
(2) Osnovna stopnja razčlenitve računa
se naročnikom pošlje brezplačno in ob izstavitvi vsakega računa, razen če
naročnik izvajalca univerzalne storitve obvesti, da razčlenitve računa ne želi
prejemati.
(3) Agencija lahko s splošnim aktom
predpiše minimalen nabor elementov, ki morajo biti v osnovni stopnji
razčlenitve računa ločeno navedeni.
(4) Izvajalec univerzalne storitve se
glede varovanja zasebnosti kličočih uporabnikov in klicanih naročnikov pri
izdaji razčlenjenega računa ravna po določbah četrtega in petega odstavka 139.
člena tega zakona.
122. člen
(omejitev ali odklopitev iz razlogov na
strani naročnika)
(1) Izvajalec univerzalne storitve
lahko omeji dostop do svojih storitev ali naročnika odklopi ter prekine
naročniško pogodbo le, če ta ni poravnal zapadlih obveznosti ali je kršil druge
pogoje, določene v naročniški pogodbi. Izvajalec univerzalne storitve mora v
splošnih pogojih določiti, kateri ukrep se izvede pri določenih kršitvah in
rok, v katerem se izvede. Izbrani ukrep in rok morata biti sorazmerna tem
kršitvam in nediskriminacijska.
(2) Ob kršitvah mora izvajalec
univerzalne storitve naročniku na zanesljiv način poslati opozorilo, v katerem
navede razumen rok, v katerem mora naročnik prenehati s kršitvami ali poravnati
svoje obveznosti, in ukrep, ki ga bo operater izvedel, če naročnik tudi po
poteku tega roka ne bo prenehal s kršitvami ali ne bo poravnal svojih
obveznosti.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka izvajalcu univerzalne storitve ni treba predhodno obvestiti naročnika
o izvedbi ukrepa, če kršitev pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red,
javno varnost ali javno zdravje in če je takšen ukrep predviden v splošnih pogojih.
Neplačevanje računov se v nobenem primeru ne sme šteti za kršitev, ki bi
zahtevala izvedbo ukrepa brez vnaprejšnjega obvestila.
(4) Če je to tehnično mogoče, mora
izvajalec univerzalne storitve omejiti dostop le do tistih storitev, glede
katerih uporabnik krši naročniško pogodbo, razen v primeru zlorabe, večkrat
ponavljajočih se zamud pri plačilu računov ali večkrat ponavljajočega se
neplačevanja računov. Izvajalec univerzalne storitve ne sme omejiti dostopa in
uporabe enotne evropske telefonske številke za klice v sili 112, številke
policije 113 in enotne evropske telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok
116 000.
123. člen
(kakovost univerzalne storitve)
(1) Agencija s splošnim aktom predpiše
kakovost univerzalne storitve, tako da zlasti določi parametre kakovosti,
njihove mejne vrednosti in metode merjenja teh parametrov.
(2) Agencija v splošnem aktu iz
prejšnjega odstavka predpiše tudi vsebino, obliko, način in pogostost objave
podatkov o kakovosti univerzalne storitve.
(3) Izvajalci univerzalne storitve
morajo podatke o kakovosti univerzalne storitve, vključno z vsako njihovo
spremembo, poslati agenciji.
(4) Agencija nadzoruje kakovost
univerzalne storitve in lahko ukrepa v skladu s postopkom iz 224. člena tega
zakona.
(5) Če agencija utemeljeno sumi v
resničnost podatkov iz tretjega odstavka tega člena, lahko agencija po uradni
dolžnosti odredi neodvisno revizijo ali tej reviziji podoben pregled podatkov o
kakovosti zagotavljanja univerzalne storitve na stroške določenega izvajalca
univerzalne storitve.
(6) Če izmerjene vrednosti parametrov
kakovosti določenega izvajalca univerzalne storitve najmanj trikrat zaporedoma
ne dosežejo mejnih vrednosti, lahko agencija začne postopek izbire novega
izvajalca univerzalne storitve.
124. člen
(prenosna hitrost)
(1) Agencija s splošnim aktom določi
prenosno hitrost, primerno za funkcionalen dostop do interneta, in rok, v
katerem jo je treba doseči, pri čemer ta rok ne sme biti daljši od dveh let.
Pri tem upošteva prevladujoče tehnologije in pasovne širine, ki jih uporablja
večina naročnikov, ter tehnično izvedljivost ob minimalnem izkrivljanju trga.
(2) Agencija lahko na podlagi
prejšnjega odstavka določi tudi prenosno hitrost, ki omogoča širokopasovni
dostop, če širokopasovni dostop že uporablja vsaj polovica gospodinjstev v
Republiki Sloveniji. Prenosna hitrost pa se določi tako, da se upošteva tisto
prenosno hitrost, ki jo uporablja vsaj 80 odstotkov gospodinjstev z obstoječim
širokopasovnim dostopom.
(3) Ko agencija ugotovi, da vsaj
polovica gospodinjstev v Republiki Sloveniji že uporablja širokopasovni dostop
iz prejšnjega odstavka, izdela analizo vpliva spremembe prenosne hitrosti, pri
čemer analiza upošteva tudi predvidene stroške izvajanja takšne obveznosti.
Analizo je treba predložiti v javno obravnavo v skladu z drugim odstavkom 204.
člena tega zakona skupaj s predlogom splošnega akta.
(4) Po poteku roka, določenega v
splošnem aktu iz prvega odstavka tega člena, agencija ponovno preveri
okoliščine, ki so pripeljale do določitve prenosne hitrosti, in po potrebi s
splošnim aktom določi novo prenosno hitrost.
125. člen
(nadomestilo neto stroškov zagotavljanja
univerzalne storitve)
(1) Izvajalec univerzalne storitve
lahko zaprosi za nadomestilo neto stroškov izvajanja univerzalne storitve iz
drugega odstavka 115. člena oziroma četrtega odstavka 120. člena tega zakona.
(2) Neto stroški zagotavljanja
univerzalne storitve se izračunajo kot razlika med neto stroški izbranega
izvajalca, če deluje z obveznostmi izvajanja univerzalne storitve in če deluje
brez teh obveznosti, pri tem pa se upošteva koristi, ki jih ima z izvajanjem
univerzalne storitve, vključno z nematerialnimi koristmi. Agencija v splošnem
aktu podrobneje predpiše način izračuna neto stroškov in nematerialne koristi,
ki se upoštevajo pri izračunu neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve.
Pri tem mora upoštevati opredeljena izhodišča, navedena v zakonodaji EU, ki
urejajo univerzalno storitev.
(3) Izvajalec univerzalne storitve
mora agenciji v 90 dneh po koncu poslovnega leta poslati računovodske evidence
in informacije, ki so podlaga za izračun neto stroškov zagotavljanja
univerzalne storitve. V nasprotnem primeru izgubi pravico do uveljavljanja neto
stroškov.
(4) Agencija ali revizor, ki ga
pooblasti agencija, revidira ali preveri računovodske izkaze in informacije iz
prejšnjega odstavka.
(5) Agencija presodi, ali je izvajanje
univerzalne storitve lahko neupravičeno breme za izvajalca univerzalne
storitve. V tem primeru izračuna neto stroške zagotavljanja univerzalne
storitve. Če je bil izvajalec univerzalne storitve izbran na javnem razpisu,
agencija pri izračunu upošteva stroške zagotavljanja univerzalne storitve, ki
jih je le-ta ponudil na javnem razpisu. Agencija upošteva drugačne stroške, kot
jih je na javnem razpisu ponudil izvajalec storitve samo v primeru, ko je
prišlo do spremembe pogojev, ki so bili upoštevani pri javnem razpisu in ko
izvajalec univerzalne storitve dokaže upravičenost odstopanj na objektivni in
transparentni osnovi. Agencija objavi rezultate izračuna stroškov in rezultate
revizije podatkov, ki ji jih je posredoval izvajalec univerzalne storitve.
(6) Če agencija na podlagi izračuna
neto stroškov izvajanja univerzalne storitve ugotovi, da res predstavljajo
neupravičeno breme, z odločbo določi višino nadomestila, ki ne sme presegati
izračunanih neto stroškov.
(7) Izvajalcu univerzalne storitve se
na podlagi njegove zahteve in pod pogoji iz tega člena izplačuje nadomestilo za
izvajanje univerzalne storitve iz kompenzacijskega sklada, ki ga v tem primeru
ustanovi in upravlja agencija.
126. člen
(kompenzacijski sklad in njegovo
delovanje)
(1) Kompenzacijski sklad iz sedmega
odstavka prejšnjega člena ustanovi agencija tako, da odpre poseben bančni račun
in zanj vodi ločeno računovodsko evidenco.
(2) V kompenzacijski sklad iz prejšnjega
odstavka morajo prispevati vsi operaterji, ki delujejo na območju Republike
Slovenije in imajo prihodek iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij
oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev višji od dveh milijonov
evrov.
(3) Višino prispevka za posameznega
operaterja določi agencija na podlagi deleža njegovega prihodka iz
zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih
komunikacijskih storitev glede na prihodek iz zagotavljanja javnih
komunikacijskih omrežij in izvajanja javnih komunikacijskih storitev vseh
operaterjev iz prejšnjega odstavka na območju Republike Slovenije.
(4) Izvajalec univerzalne storitve,
katerega izračunani prispevek v kompenzacijski sklad je manjši od izračunanega
nadomestila za izvajanje obveznosti univerzalne storitve, ne prispeva v
kompenzacijski sklad. Kot nadomestilo se mu izplača le razlika med izračunanim
nadomestilom in izračunanim prispevkom.
(5) Zavezanci iz drugega odstavka tega
člena prispevajo izračunano obveznost v kompenzacijski sklad na podlagi odločbe
agencije. Agencija v odločbi določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od
30 dni.
(6) Operaterji vsako leto do
31. marca obvestijo agencijo o višini prihodkov, ki so jih imeli v
preteklem letu iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij in izvajanja
javnih komunikacijskih storitev. Če operater do tega roka tega ne stori,
upošteva agencija kot prihodek iz drugega odstavka tega člena celotni prihodek
operaterja iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(7) Če agencija utemeljeno sumi o
resničnosti podatkov, ki jih je sporočil operater, lahko agencija ali
pooblaščeni revizor po izboru agencije pregleda podatke in oceni prihodek na
stroške tega operaterja. Če ocenjeni prihodek bistveno odstopa od sporočenega
prihodka iz prejšnjega odstavka, agencija pri izračunu upošteva ocenjeni
prihodek.
(8) Podatki o nadomestilu neto
stroškov zagotavljanja univerzalne storitve, načinu njihove razporeditve in
uporabe ter delih, ki so bila financirana, so javni. Agencija v ta namen vsako
leto objavi letno poročilo o nadomestilih neto stroškov zagotavljanja
univerzalne storitve, izračunanih neto stroških, nematerialnih koristih, ki so
bile upoštevane pri izračunu neto stroškov, in plačanih prispevkih.
127. člen
(dodatne obvezne storitve)
(1) Vlada lahko z uredbo določi
dodatne storitve, ki so poleg storitev iz drugega odstavka 115. člena tega
zakona javno dostopne na vsem ozemlju Republike Slovenije, in njihovo kakovost,
upoštevaje razvoj elektronskih komunikacij, obstoječo ponudbo javnih
komunikacijskih storitev na trgu, strategijo razvoja države kot celote in
interese končnih uporabnikov.
(2) Če neka dodatna storitev ni javno
dostopna na določenem območju Republike Slovenije ali se tam ne izvaja s
predpisano kakovostjo, je za to območje izbran izvajalec dodatne storitve.
(3) Izvajalca dodatne storitve določi
agencija z odločbo na podlagi javnega razpisa ob smiselni uporabi določb V.
poglavja tega zakona ter ob upoštevanju načel učinkovitosti, objektivnosti in
preglednosti. Predmet javnega razpisa je izvajanje dodatne storitve na nekem
območju Republike Slovenije. Pri izboru se kot merila upoštevajo zlasti
sposobnost izvajanja dodatne storitve in stroški tega izvajanja.
(4) Izbrani izvajalec dodatne storitve
mora to storitev izvajati stroškovno učinkovito in pod enakimi pogoji za vse
uporabnike.
(5) Za financiranje dodatnih storitev
se ne uporablja 126. člen tega zakona niti drug kompenzacijski mehanizem, ki bi
vključeval prispevke operaterjev v Republiki Sloveniji. Ob smiselni uporabi
125. člena tega zakona nadomestila morebitnih neto stroškov izvajanja obvezne
dodatne storitve financira služba Vlade Republike
Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije.
128. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja in obveznosti, ki jih naloži na njegovi podlagi.
XI. PRAVICE UPORABNIKOV
129. člen
(naročniške pogodbe)
(1) Naročniška pogodba mora v jasni,
razumljivi in lahko dostopni obliki vsebovati vsaj:
1.
ime in naslov ali firmo in sedež operaterja,
2.
navedbo storitev, in sicer predvsem:
-
podatek o tem, ali zagotavlja dostop do storitev v sili in informacije o
lokaciji kličočega ter vse omejitve v zvezi z zagotavljanjem storitev v sili iz
134. člena zakona,
-
informacije o vseh drugih pogojih, ki omejujejo dostop do storitev in
aplikacij oziroma njihovo uporabo, in so dovoljeni na podlagi drugih predpisov,
-
opredelitev ponujene storitve,
-
podatek o minimalni ravni kakovosti ponujene storitve, vključno z rokom
za začetno priključitev, in, kjer je to glede na okoliščine primerno, podatke o
drugih parametrih kakovosti storitev, kakor so določeni s splošnim aktom iz
133. člena zakona,
-
informacije o vseh postopkih, ki jih vzpostavi operater za merjenje in
oblikovanje prometa, da se tako izogne obremenitvi ali preobremenitvi omrežne
povezave, in informacije o morebitnih vplivih teh postopkov na kakovost
storitve,
-
vrste ponujenih vzdrževalnih del in zagotovljene storitve pomoči
uporabnikom ter načine za vzpostavitev stika s temi službami,
-
vse omejitve operaterja glede uporabe zagotovljene terminalske opreme,
3.
kadar obstaja obveznost iz 137. člena tega zakona, podatek o tem, da ima
naročnik možnost izbire, ali bo svoje osebne podatke vključil v imenik, in
zadevne podatke,
4.
podatke o cenah in tarifah za storitve, ki so predmet pogodbe in veljajo
ob sklenitvi pogodbe, podatke o načinu pridobivanja najnovejših informacij o
vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja ter podatke o možnih načinih
plačila in vseh razlikah v stroških glede na način plačila,
5.
čas veljavnosti naročniške pogodbe in pogoje za njeno podaljšanje ter
pogoje prekinitve naročniške pogodbe ali izvajanja določene storitve, vključno
s podatki o:
-
najkrajšem obdobju vezave, ki se zahteva za uporabo storitev pod pogoji
iz posebne ponudbe,
-
vseh obveznostih plačil, povezanih s prenosljivostjo številk in drugimi
identifikatorji,
-
vseh obveznostih plačil, nastalih zaradi prekinitve pogodbe, vključno z
vsemi povračili stroškov glede prejete terminalske opreme, kar zajema tudi
natančen način izračuna stroškov v primeru prekinitve pogodbe,
6.
podatek o predvidenih nadomestilih in povračilih za primer, da operater
storitve ne izvaja v skladu s pogodbeno dogovorjeno kakovostjo,
7.
postopek reševanja sporov po tem zakonu,
8.
vrste ukrepov, ki so na voljo operaterju ob incidentih v zvezi z
varnostjo in celovitostjo ali v primeru groženj in ranljivosti omrežja,
9.
način obveščanja naročnika o nameravanih spremembah pogojev, določenih v
naročniški pogodbi, in način izvajanja naročnikove pravice do prekinitve pogodbe
v tem primeru,
10.
postopke v primeru neplačevanja storitev,
11.
način izračuna uporabnine za čas uporabe prejete terminalske opreme v
primeru predčasne prekinitve naročniškega razmerja, če je del naročniške
pogodbe tudi prodaja terminalske opreme,
12.
informacije, posebej namenjene naročnikom invalidom, in
13.
druga določila v dogovoru z naročnikom.
(2) O vsaki spremembi pogojev,
določenih v naročniški pogodbi, morajo biti naročniki obveščeni najmanj 30 dni
pred predlagano uveljavitvijo sprememb. Pri tem morajo biti naročniki
obveščeni, da imajo, razen če je sprememba pogojev, določenih v naročniški
pogodbi, potrebna zaradi uskladitve s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi
sprejetimi predpisi, drugimi predpisi in predpisi
Evropske unije, ki se neposredno uporabljajo, v istem
roku pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve
naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe,
če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Agencija lahko s splošnim aktom
predpiše obliko in način objave obvestila.
(3) Določbe prejšnjega odstavka ne
vplivajo in ne posegajo v zapadle in neplačane obveznosti naročnikov ter v
obveznosti izpolnitve pogodbeno dogovorjenih obveznosti naročnikov.
(4) Naročnik, ki je ob sklenitvi
naročniškega razmerja prejel terminalsko opremo po akcijski ceni, lahko pri
odstopu od naročniške pogodbe pred potekom obdobja vezave v skladu z drugim
odstavkom tega člena izbira, ali bo operaterju povrnil znesek, ki ustreza
sorazmernemu delu celotne vrednosti prejete terminalske opreme in prejeto
terminalsko opremo obdržal, ali pa bo vrnil terminalsko opremo v stanju, v
kakršnem mu je bila izročena, in plačal uporabnino za čas uporabe terminalske
opreme, operater pa mu bo vrnil kupnino. Naročniku, ki želi izkoristiti odstopno
upravičenje, lahko operater v zameno ponudi, da ohrani naročniško razmerje v
veljavi pod pogoji, določenimi v obstoječi pogodbi.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo
za potrošnike, kadar ti sklepajo naročniško razmerje z operaterjem, za druge
končne uporabnike pa, kadar ti tako zahtevajo.
130. člen
(obdobje vezave pri sklenitvi naročniške
pogodbe)
(1) Naročniška pogodba med potrošnikom
in izvajalcem storitev ne sme določati začetnega zavezujočega obdobja vezave,
ki presega 24 mesecev. V vsakem primeru pa mora operater uporabniku ponuditi
možnost, da z njim sklene naročniško razmerje z obdobjem vezave, ki ne presega
12 mesecev.
(2) Ne glede na minimalno pogodbeno
obdobje vezave pogoji in postopki za prekinitev pogodbe ne smejo odvračati od
zamenjave izvajalca storitev.
131. člen
(prenosljivost številk)
(1) Vsi operaterji morajo naročnikom s
številkami iz načrta telefonskega oštevilčenja iz 63. člena tega zakona
omogočiti, da lahko ohranijo svojo številko ali številke pri zamenjavi
izvajalca storitev v naslednjih primerih:
1.
pri geografskih številkah na točno določeni lokaciji,
2.
pri negeografskih številkah na vsaki lokaciji.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka pa se ne more zahtevati prenos številk iz omrežja, ki zagotavlja
storitve na fiksni lokaciji, v mobilno omrežje ali v obratni smeri.
(3) Operater lahko naročniku za prenos
številke k drugemu operaterju zaračuna samo enkraten znesek, ki upošteva
stroške izvedbe prenosa številke, vendar ne sme biti tako visok, da bi odvrnil
naročnika od uporabe te zmogljivosti.
(4) Agencija operaterju ne sme
določiti maloprodajnih cen za prenos številk na način, ki bi izkrivljal
konkurenco, na primer z določitvijo posebnih ali skupnih maloprodajnih cen.
(5) Zagotavljanje take zmogljivosti
omrežja, ki omogoča prenosljivost telefonskih številk, je strošek operaterja.
Operater omrežja, v katerem se je generiral klic, plača stroške po pogodbi o
medomrežnem povezovanju operaterju omrežja, v katerem se klic na preneseno
številko zaključi.
(6) Cene, ki si jih v zvezi s prenosljivostjo
številk med seboj zaračunavajo operaterji, morajo biti stroškovno naravnane.
(7) Operaterji morajo kar najhitreje
prenesti številko in jo aktivirati. V vsakem primeru mora biti številka
aktivirana v enem delovnem dnevu, šteto od trenutka, ko operater, h kateremu bo
številka prenesena, prejme podpisano pogodbo o prenosu številke k drugemu
operaterju.
(8) Agencija s splošnim aktom
podrobneje uredi način izvedbe prenosljivosti številk ter tudi tehnične in
druge zahteve za izpolnjevanje določb tega člena.
(9) Operater mora do 15. januarja
v tekočem letu agenciji poslati izpis skupnega števila vseh številk po vrstah
in blokih, ki so bile prenesene k drugim operaterjem oziroma prenesene k njemu,
in sicer s stanjem na dan 31. decembra preteklega leta, kakor ga je
pridobil od upravljavca centralne zbirke podatkov prenesenih številk. Za
pošiljanje podatkov o prenesenih številkah agenciji lahko operater pooblasti
tudi upravljavca centralne zbirke podatkov prenesenih številk.
132. člen
(preglednost in objava informacij)
(1) Agencija spodbuja operaterje, da
objavijo pregledne, primerljive, ustrezne in posodobljene informacije o
veljavnih cenah in tarifah, o vseh plačilih povezanih s prekinitvijo pogodbe
ter o splošnih pogojih dostopa do javno dostopnih elektronskih komunikacijskih
storitev in uporabe teh storitev za končne uporabnike in potrošnike. Take
informacije morajo biti objavljene v jasni, izčrpni in preprosto dostopni
obliki. S tem namenom lahko agencija izdaja priporočila, vključno z dodatnimi
zahtevami glede oblike, v kateri morajo biti take informacije objavljene.
Agencija lahko, kjer je to primerno, operaterje spodbuja tudi k
samoregulativnim oziroma koregulativnim ukrepom, kakor je na primer sklepanje
prostovoljnih kodeksov ravnanja.
(2) Če agencija ugotovi, da na podlagi
prejšnjega odstavka ni na voljo ustreznih in kakovostnih informacij, lahko s
splošnim aktom predpiše, da morajo operaterji med drugim:
1.
zagotoviti naročnikom informacije o veljavnih tarifah glede katere koli
številke ali storitve, ki je predmet posebnih cenovnih pogojev, pri čemer lahko
agencija glede na posamezne kategorije storitev zahteva, da se takšne
informacije sporočijo neposredno pred vzpostavitvijo klica,
2.
obvestiti naročnike o vseh spremembah glede zagotavljanja dostopa do
storitev v sili ali do informacij o lokaciji kličočega v okviru storitve, na
katero so naročeni,
3.
obvestiti naročnike o vseh spremembah glede pogojev, ki omejujejo dostop
do storitev in aplikacij oziroma njihovo uporabo, in so dovoljeni v pravnem
redu Republike Slovenije v skladu s predpisi EU,
4.
zagotoviti informacije o vseh postopkih, ki jih operater vzpostavi za
merjenje in oblikovanje prometa, da se tako izogne obremenitvi ali
preobremenitvi omrežne povezave, kakor tudi o morebitnih vplivih teh postopkov
na kakovost storitve,
5.
obvestiti naročnike o pravici vključitve svojih osebnih podatkov v
imenik in o vrstah osebnih podatkov v skladu s 137. členom tega zakona,
6.
redno obveščati naročnike invalide, v njim prilagojenih tehnikah, o
podrobnostih njim namenjenih izdelkov in storitev.
(3) Agencija zagotovi, da so objavljene
naslednje informacije o operaterjih:
1.
ime ali firma in naslov ali sedež operaterja,
2.
opis ponujenih storitev:
-
obseg ponujenih storitev,
-
standardne tarife z navedbo ponujenih storitev in vsebino posameznega
tarifnega elementa (npr. dajatve za dostop, vrste dajatev za uporabo, dajatve
za vzdrževanje), vključno s podrobnostmi o uporabljenih standardnih popustih
ter posebnih in ciljnih tarifnih shemah, pa tudi z vsemi dodatnimi dajatvami
ter stroški, povezanimi s terminalsko opremo),
-
politika odškodnin oziroma povračil, vključno z vsemi podrobnostmi vseh
ponujenih odškodninskih oziroma povračilnih shem,
-
vrste ponujenega vzdrževanja,
-
standardni pogodbeni pogoji, vključno z minimalnim pogodbenim rokom,
prekinitvijo pogodbe in postopkom ter neposrednimi dajatvami v zvezi s
prenosljivostjo številk in drugih elementov oštevilčenja, če je to primerno,
3.
mehanizmi reševanja sporov, vključno s tistimi, ki jih je razvil
operater,
4.
informacije o pravicah glede univerzalne storitve, po potrebi vključno z
zmogljivostmi in storitvami iz 138. člena tega zakona.
(4) Agencija
na svetovnem spletu sprotno objavlja aktualne povezave do spletnih strani
operaterjev, ki služijo spremljanju in primerjavi podatkov o storitvah, cenah in
splošnih pogojih operaterjev. Če na trgu aplikacije, ki zagotavljajo
primerljive informacije, niso na voljo brezplačno ali po razumni ceni, jih
agencija lahko zagotovi sama.
132.a člen
(spremljanje in nadzor porabe podatkovnih
storitev)
(1) Operater mora naročniku zagotoviti
možnosti za spremljanje in nadzor porabe podatkovnih storitev, če naročnik za
te storitve plačuje po dejanski porabi, Operater v ta namen zagotovi zlasti
možnost, da naročnik brezplačno določi količinsko oziroma finančno mejo porabe
in da ga pred oziroma ob njenem dosegu o tem brezplačno obvesti. Operater mora
zagotoviti tudi, da lahko naročnik to možnost kadar koli izklopi.
(2) Operater mora pred sklenitvijo
naročniške pogodbe in po njej svojim naročnikom redno zagotavljati jasne in razumljive
informacije o možnostih iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija s splošnim aktom podrobneje
uredi način izvajanja tega člena.
133. člen
(kakovost javnih komunikacijskih storitev)
(1) Agencija lahko po posvetovanju z
zainteresiranimi stranmi zahteva od operaterjev, da objavijo primerljive,
primerne in posodobljene informacije o kakovosti svojih storitev in o ukrepih
za zagotovitev enakovrednosti pri dostopu za končne uporabnike invalide.
Operater mora na zahtevo te informacije še pred objavo sporočiti agenciji.
(2) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje uredi vprašanja, ki nastanejo pri izvajanju tega člena, zlasti lahko
določi parametre kakovosti storitev, ki jih je treba meriti, vsebino, obliko in
način objave informacij, vključno z morebitnimi mehanizmi za potrjevanje
kakovosti, da se končnim uporabnikom, vključno s končnimi uporabniki invalidi,
zagotovi dostop do izčrpnih, primerljivih, zanesljivih in uporabnikom prijaznih
informacij.
(3) Agencija lahko z odločbo naloži
operaterjem javnih komunikacijskih omrežij minimalne zahteve glede kakovosti
storitev, da se prepreči poslabšanje storitev, vključno z oviranjem ali
upočasnjevanjem prometa po njihovih omrežjih.
(4) Pred izdajo odločbe iz prejšnjega
odstavka mora agencija Evropski komisiji in BEREC poslati povzetek razlogov za
ukrepanje, predvidene zahteve in predlagani potek ukrepanja. Če Evropska
komisija po pregledu teh informacij pripravi pripombe ali priporočila, jih
agencija upošteva v kar največjem obsegu.
(5) Agencija lahko izda priporočilo o
načinu določanja nadomestil, ki jih operaterji povrnejo svojim končnim
uporabnikom ob nedelovanju ali slabši kakovosti delovanja javnih
komunikacijskih storitev.
134. člen
(številke za klice v sili)
(1) Operater mora zagotoviti, da imajo
uporabniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki omogočajo odpravljanje
notranjih klicev na številko ali številke iz načrta oštevilčenja iz
63. člena tega zakona, vključno z uporabniki javnih telefonskih
govorilnic, brezplačno in brez uporabe plačilnih sredstev, možnost dostopa do
številk za klice v sili.
(2) Operater mora uporabnikom invalidom
omogočiti klice v sili z uporabo govornih in znakovnih jezikov ter drugih oblik
negovorjenih jezikov. Operater oziroma izvajalec zagotavlja tovrstne klice v
sili na način in v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Če operater oziroma
izvajalec zatrjuje, da ne more zagotavljati obveznosti v skladu s prejšnjima
stavkoma, nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti zagotavljanja tovrstnih
klicev v sili.
(3) Operaterji javnih komunikacijskih
omrežij in izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev morajo brezplačno
zagotoviti prenos vseh storitev klica v sili organu, ki ga obravnava, pri čemer
zagotovijo tudi nadomestne poti.
(4) Operaterji javnih komunikacijskih
omrežij morajo ob vsakem klicu na enotno evropsko telefonsko številko za klice
v sili 112 in številko policije 113 organu, ki ga obravnava, takoj in
brezplačno posredovati informacije o številki in lokaciji kličočega. Operater
posreduje vse podatke v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Operater nosi breme
dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti.
(5) Operaterji javnih komunikacijskih
omrežij in izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev v mobilnih prizemnih
omrežjih morajo brezplačno zagotoviti prenos govornega klica ter standardizirani
minimalni sklop podatkov sistema klica v sili iz vozil (e-klic) organu, ki ga
obravnava. Za zagotavljanje te obveznosti morajo ustrezno nadgraditi svoje
omrežje, da prepozna klic v sili iz vozil (e-klic) in ga posreduje organu, ki
ga obravnava.
(6) Operaterji javnih komunikacijskih
omrežij in izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev v mobilnih prizemnih
omrežjih morajo v okviru svojih tehničnih zmožnosti na zahtevo organa,
pristojnega za zaščito in reševanje, na območju, na katerem to ta organ
zahteva, v primeru večjih naravnih in drugih nesreč zagotavljati storitve
sistema javnega mobilnega obveščanja in alarmiranja. Operaterji nosijo breme
dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti.
(7) Operater mora obveščati svoje
uporabnike o obstoju in pomenu številk za klice v sili z objavo na svojih
spletnih straneh in v imeniku na vidnem mestu. Obvestilo mora vsebovati
opozorilo, da se klici na številke za klic v sili snemajo. Svoje naročnike mora
ob vstopu v omrežje druge države članice EU obvestiti o obstoju in pomenu
številke za klic v sili 112 s SMS sporočilom. Ob predhodnem dogovoru z
operaterjem gostujočega uporabnika, gostujočega uporabnika ob vstopu v njegovo
omrežje obvesti o obstoju in pomenu številke za klic v sili 112 s SMS
sporočilom, če je to tehnično mogoče. Vsebino obvestila določi organ, pristojen
za obravnavo klicev v sili na enotno evropsko številko za klic v sili 112.
(8) Ne glede na določbo prvega odstavka
154. člena tega zakona operaterji za odhodne klice z enotne evropske
telefonske številke za klice v sili 112 in številke policije 113, kolikor je to
tehnično mogoče, omogočijo enoznačno prikazovanje odhodnega klica v obliki
tromestne številke klica 112 ali 113. Operaterji nosijo breme dokazovanja
tehnične nezmožnosti.
(9) Ne glede na določbo devetega odstavka
147. člena tega zakona pri klicu na številko za klic v sili kličočega o
snemanju pogovora ob samem klicu ni treba obvestiti.
(10) Vlada predpiše kakovost storitve za enotno evropsko telefonsko številko
za klice v sili 112 in številko policije 113, tako da zlasti določi parametre
kakovosti, njihove mejne vrednosti in metode merjenja teh parametrov ter merila
za zagotavljanje točnih in zanesljivih podatkov o lokaciji kličočega.
(11) Zloraba klica v sili je prepovedana.
Klic v sili zlorabi, kdor kljub vsakokratnemu opozorilu organa, ki sprejema
klice v sili, da vsebina klica ni taka, da bi jo obravnaval kateri koli organ,
ki je v Republiki Sloveniji določen za sprejem takih klicev, najmanj trikrat v
enem dnevu in z enakim namenom kliče številko za klic v sili.
135. člen
(ukrepi za uporabnike invalide)
(1) Vlada lahko na usklajen predlog predstojnika službe in ministra,
pristojnega za invalide, če oceni, da je to potrebno, z uredbo določi tehnične
in funkcionalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci javno dostopnih
elektronskih komunikacijskih storitev, da se končnim uporabnikom invalidom
zagotovi dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, ki je enakovreden
dostopu večine končnih uporabnikov, in možnost, da izbirajo med izvajalci in
storitvami, ki so na voljo večini končnih uporabnikov.
(2) Republika Slovenija v skladu z
zakonom, ki ureja medije, posebej podpira ustvarjanje in razširjanje
programskih vsebin namenjenih slepim in gluhim ter gluhoslepim v njim
prilagojenih tehnikah ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture.
(3) Ministrstvo, pristojno za radijsko
in telekomunikacijsko terminalsko opremo, s svojimi ukrepi spodbuja k
zagotavljanju razpoložljivosti ustrezne terminalske opreme, ki končnim
uporabnikom invalidom nudi potrebne storitve in funkcije.
(4) Ministrstvo iz prejšnjega odstavka
ob sodelovanju ministrstva, pristojnega za medije, spodbuja ponudnike digitalne
televizijske opreme in ponudnike digitalnih televizijskih storitev, da
medsebojno sodelujejo pri zagotavljanju medobratovalnih televizijskih storitev
za končne uporabnike invalide.
136. člen
(radijska in telekomunikacijska
terminalska oprema)
(1) Uporabniki ne smejo na javno
komunikacijsko omrežje priključiti radijske ali telekomunikacijske terminalske
opreme, ki ne ustreza zahtevam iz predpisov, ki urejajo radijsko in
telekomunikacijsko terminalsko opremo in predpisov o elektromagnetni
združljivosti.
(2) Operaterji ne smejo zavrniti
razumne zahteve za priključitev uporabnikove radijske ali telekomunikacijske
terminalske opreme, ki ustreza zahtevam iz predpisov, ki urejajo radijsko in
telekomunikacijsko terminalsko opremo in predpisov o elektromagnetni
združljivosti.
137. člen
(imeniki in imeniška služba)
(1) Naročniki javno dostopnih
telefonskih storitev imajo pravico do vpisa v univerzalni imenik iz 116. člena
tega zakona.
(2) Naročniki iz prejšnjega odstavka,
ki želijo biti vpisani v univerzalni imenik, imajo pravico, da so njihove
informacije na voljo ponudnikom imeniških storitev oziroma imenikov.
(3) Vsak končni uporabnik javno
dostopnih telefonskih storitev mora imeti dostop do univerzalne imeniške službe
iz 116. člena tega zakona in dostop preko klica ali kratkega sporočila do
ustreznih imeniških služb v drugih državah članicah.
(4) Operaterji in preprodajalci
njihovih storitev, ki dodeljujejo telefonske številke naročnikom, morajo
izpolniti vse razumne zahteve za zagotavljanje javno dostopnih imeniških
storitev in imenikov, vključno z univerzalno imeniško službo in univerzalnim
imenikom, in morajo dati ponudnikom imeniških storitev oziroma imenikov na
voljo ustrezne informacije v dogovorjeni obliki in pod pravičnimi,
objektivnimi, stroškovno naravnanimi in nediskriminacijskimi pogoji. V primeru
spora odloči agencija na podlagi 217. in 218. člena tega zakona.
(5) Agencija lahko operaterjem, ki
nadzorujejo dostop do končnih uporabnikov, z odločbo naloži obveznosti in
pogoje v zvezi z zagotavljanjem imeniških storitev v skladu s postopkom iz 90.
člena tega zakona.
138. člen
(dodatne zmogljivosti in obveznosti)
Če agencija na podlagi posvetovanja z
zainteresirano javnostjo ugotovi, da na celotnem ozemlju Republike Slovenije
ali na njegovem delu ni zadostnega zagotavljanja spodaj naštetih zmogljivosti
oziroma upoštevanja obveznosti, lahko s splošnim aktom predpiše, da morajo
operaterji, ki zagotavljajo javno dostopne telefonske storitve oziroma dostop
do javnega komunikacijskega omrežja:
1.
omogočiti tonsko izbiranje oziroma prikaz identitete kličočega
priključka, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo,
2.
omogočiti vse ali le nekatere izmed možnosti za nadzor stroškov iz
sedmega odstavka 120. člena tega zakona, vključno z možnostmi za nadzor
stroškov za podatkovne storitve,
3.
upoštevati obveznosti iz 122. člena tega zakona.
139. člen
(razčlenjeni račun)
(1) Vsi naročniki javno dostopnih
telefonskih storitev imajo pravico najmanj do nerazčlenjenega računa.
(2) Če izvajalci javno dostopnih
telefonskih storitev v skladu s svojimi splošnimi pogoji oziroma v skladu s
splošnim aktom iz prejšnjega člena nudijo storitev razčlenjenega računa, se
zanje smiselno uporabljajo določbe 121. člena tega zakona.
(3) Vse razčlenitve računa, ki
presegajo osnovno stopnjo razčlenitve računa iz prvega odstavka 121. člena tega
zakona, ki jih nudi operater, morajo biti opredeljene v splošnih pogojih. Če
jih operater nudi odplačno, morajo biti njihove cene določene v višini
dejanskih stroškov, ki jih imajo operaterji z zahtevano dodatno razčlenitvijo.
Navedeno ne posega v možnost drugih uporabnikov in naročnikov, da posamične
storitve plačujejo posebej, kjer je to tehnično mogoče, in v tem primeru niso
vključene v razčlenjeni račun.
(4) Operater na zahtevo naročnika
javno dostopnih telefonskih storitev izda razčlenjeni račun iz prejšnjega
odstavka s takšno stopnjo členitve klicanih številk, da je zagotovljeno
varovanje zasebnosti kličočih uporabnikov, ki so fizične osebe, in klicanih
naročnikov tako, da se izpustijo ali prekrijejo zadnja tri mesta klicanih
telefonskih številk. Klicanih številk operaterju ni treba prikriti:
1.
pri razčlenjenem računu za klice med telefonskimi številkami istega
naročnika,
2.
če je naročnik potrošnik ali
3.
če naročnik, ki je fizična ali pravna oseba, ki na trgu opravlja
gospodarsko ali drugo samostojno dejavnost, zahteva nezakriti razčlenjeni račun
in zahtevi priloži dokument, iz katerega je razvidno, kateremu uporabniku je
bila dodeljena številka, za katero zahteva razčlenjeni račun, in uporabnikovo
soglasje za razkritje klicanih številk, iz katerega izhaja, da je dano zaradi
dokazovanja utemeljenosti prekoračitve dogovorjenih stroškov službenega
telefona. Operater razčlenjeni račun posreduje uporabniku, ki lahko telefonske
številke klicev, opravljenih za zasebne namene, na računu prekrije.
(5) Operater mora zahtevo v zvezi s
posredovanjem razčlenjenih računov z neprikritimi klicanimi številkami v skladu
s 3. točko prejšnjega odstavka hraniti eno leto po dnevu posredovanja in jo na
zahtevo predložiti na vpogled pristojnim organom.
140. člen
(odvzem ali omejitev dostopa in uporabe
storitev in aplikacij)
(1) Posameznemu končnemu uporabniku
lahko dostop in uporabo storitev in aplikacij, ki se izvajajo po elektronskih
komunikacijskih omrežjih odvzame ali omeji samo sodišče v konkretnem kazenskem
postopku z upoštevanjem načela sorazmernosti in v skladu z zakonom, ki ureja
kazenski postopek.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne
posega v pravice operaterja, da omeji dostop ali uporabo svojih storitev iz
drugih razlogov pod pogoji, kakor je določeno s tem zakonom.
141. člen
(omejitev ali prekinitev zaradi razlogov
na strani operaterja)
(1) Operater lahko brez soglasja
uporabnikov začasno omeji ali prekine dostop do svojih storitev, če je to
potrebno zaradi dograditve, posodobitve ali vzdrževanja ali če je prišlo do
napake ali okvare.
(2) Operater mora najaviti omejitve
ali prekinitve zaradi dograditve, posodobitve ali vzdrževanja v sredstvih
javnega obveščanja vsaj en dan vnaprej in istočasno obvestiti agencijo, o
večjih omejitvah ali prekinitvah zaradi okvar ali napak pa mora nemudoma
obvestiti uporabnike in agencijo.
(3) Omejitve ali prekinitve smejo
trajati le toliko časa, kolikor je potrebno zaradi izvedbe ustreznih del
oziroma odprave napake ali okvare.
142. člen
(pravica do ugovora in spor)
(1) Vsak končni uporabnik ima pravico
do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterja v zvezi s pravicami in
obveznostmi, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi,
ter pogodbe o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma
storitev na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater.
(2) Organizacije, ki lahko vložijo
tožbo po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, smejo vložiti ugovor zaradi
kršitve splošnih pogojev in cen operaterjev pri poslovanju z uporabniki in
potrošniki, kot tudi postopati po določbah od petega do devetega odstavka tega
člena.
(3) Operater mora vsako prijavo napake
v zvezi s svojo odločitvijo ali ravnanjem iz prvega odstavka tega člena, ki jo
končni uporabnik sporoči s klicem na telefonsko številko operaterja, ki je
namenjena sprejemu takih klicev, zabeležiti.
(4) Ugovor mora končni uporabnik vložiti
v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje iz
prvega odstavka tega člena, vendar najpozneje v 60 dneh od izdaje računa ali od
dne, ko se je zgodil sporni dogodek, ki je predmet ugovora, pri čemer se šteje,
da je ugovor pravočasen tudi, če je vložen zadnji dan pritožbenega roka
priporočeno po pošti. Če bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali dela
prost dan, je ugovor pravočasen, če je vložen prvi naslednji delovni dan.
(5) Ugovor se lahko vloži tudi s
klicem na telefonsko številko operaterja, ki je namenjena sprejemu prijav
napak. Pri tem mora končni uporabnik opozoriti, da vlaga ugovor v smislu prvega
odstavka tega člena. Pooblaščena oseba operaterja, ki sprejema telefonske klice
v zvezi s prijavo napak, mora zabeležiti vse podatke, ki so pomembni za
vložitev tovrstnega ugovora. Šteje se, da je operater prejel ugovor na dan, ko
je bil sporočen s klicem na telefonsko številko operaterja.
(6) Če je končni uporabnik poslal
ugovor po elektronski pošti, lahko operater s predhodnim soglasjem končnega
uporabnika pošlje svojo odločitev o ugovoru po elektronski pošti na naslov, s
katerega ga je končni uporabnik poslal, ali na elektronski naslov, ki ga je
končni uporabnik navedel v svojem elektronskem ugovoru ali dal ob svoji
privolitvi.
(7) Operater mora v svoji odločitvi
izrecno navesti, da gre za njegovo končno odločitev, in v pravnem pouku
pojasniti možnost uvedbe postopka pred agencijo in za potrošnika tudi pred izvajalcem izvensodnega reševanja
potrošniških sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek skladno z
zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, če operater
priznava takšno pristojnost izvajalcev za reševanje potrošniških sporov, ter navesti rok za vložitev tega predloga. V primeru, da operater ne priznava nobenega izvajalca izvensodnega
reševanja potrošniških sporov kot pristojnega za reševanje potrošniškega spora,
mora potrošnika na to v pravnem pouku posebej opozoriti. Odločitev glede ugovora mora operater
poslati končnemu uporabniku na način, s katerim je mogoče dokazati njeno
vročitev.
(8) Če operater v 15 dneh po vložitvi
ugovora temu ne ugodi, lahko končni uporabnik v 15 dneh po vročitvi odločitve
vloži predlog za rešitev spora na agencijo.
(9) Če operater v 15 dneh od vložitve
ugovora o njem ne odloči, lahko končni uporabnik vloži predlog za rešitev spora
v 30 dneh po vložitvi ugovora pri operaterju.
(10) Končni uporabnik lahko vloži
predlog za rešitev spora na agencijo, tudi kadar operater ugodi njegovemu
ugovoru, pa nato svojih obveznosti ne izpolni v 15 dneh od vročitve odločitve.
Končni uporabnik v tem primeru lahko vloži predlog za rešitev spora v 15 dneh
po poteku roka za izpolnitev obveznosti.
(11) Če se postopek pred izvajalcem
izvensodnega reševanja potrošniških sporov ne konča z zavezujočo odločbo
skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, lahko
potrošnik ne glede na roke iz osmega, devetega in desetega odstavka tega člena
v 15 dneh od dneva, ko je bil ta postopek končan, vloži predlog za rešitev spora
pred agencijo.
(12) Agencija
s sklepom zavrže predlog za rešitev spora, če predlog ni vložen v rokih iz
osmega, devetega, desetega ali enajstega odstavka tega člena.
(13) Če
naročnik na podlagi tega člena vloži ugovor oziroma predlaga rešitev spora po postopku
iz 218. člena tega zakona ali
če potrošnik sproži postopek po zakonu, ki ureja izvensodno reševanje
potrošniških sporov, do končne rešitve spora oziroma
do dokončne odločitve agencije operater zaradi neplačila obveznosti ne sme
omejiti dostopa do svojih storitev ali naročnika odklopiti ter prekiniti
naročniške pogodbe, če je naročnik v roku poravnal nesporni del računa ali
znesek, ki ustreza povprečni vrednosti zadnjih treh nespornih računov.
(14) Agencija
obravnava predlog za rešitev spora po postopku iz 218. člena tega zakona.
(15) Način in
postopek reševanja ugovorov končnih uporabnikov mora operater podrobneje
določiti v splošnih pogojih.
143. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega
poglavja. Pri nadzoru izvajanja prvega odstavka 136. člena tega zakona nadzira
le delovanje radijske ali telekomunikacijske opreme v delovanju ter pri tem
sodeluje in usklajeno deluje z inšpektorjem, pristojnim na nadzor blaga na
trgu, ob smiselni uporabi 222. člena tega zakona.
XII. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV IN VARSTVO ZASEBNOSTI
ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ
144. člen
(pojem uporabnika
ter upravljavca in vključene
storitve)
(1) Uporabnik za potrebe tega poglavja
je fizična oseba, ki uporablja javno komunikacijsko storitev v zasebne ali
poslovne namene, čeprav ni nujno, da je naročena nanjo.
(2) Upravljavec za potrebe tega poglavja
pomeni upravljavca osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
osebnih podatkov.
(3) To
poglavje ureja obdelavo osebnih podatkov v zvezi z zagotavljanjem javnih
komunikacijskih storitev v javnih komunikacijskih omrežjih, vključno z javnimi
komunikacijskimi omrežji, ki podpirajo zbiranje podatkov in identifikacijske
naprave.
145. člen
(splošne določbe o varnosti obdelave)
(1) Izvajalci javnih komunikacijskih
storitev morajo sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za
zagotovitev zavarovanja svojih storitev. Če je potrebno za zagotovitev
zavarovanja svojih storitev v delu, ki se nanaša na varnost omrežja, sprejmejo
ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe skupaj s ponudnikom javnega
komunikacijskega omrežja.
(2) Ukrepi morajo ob upoštevanju
tehnološkega razvoja in stroškov njihove izvedbe zagotoviti takšno raven
varnosti in zavarovanja, ki ustreza predvidenemu tveganju. Tveganje predstavlja
zlasti vsako dejanje, storitev ali izdelek, ki posega v tajnost, zaupnost in
varnost elektronskega komunikacijskega omrežja ali elektronske komunikacijske
storitve, s tem ko spremeni dostopnost, vsebino, ceno ali kakovost storitve, in
ki ga lahko operater sam ali skupaj z drugimi operaterji učinkovito onemogoči.
(3) Ukrepi iz prejšnjega odstavka
morajo vsaj:
-
zagotoviti, da ima dostop do osebnih podatkov le pooblaščeno osebje za z
zakonom dovoljene namene,
-
varovati shranjene ali poslane osebne podatke pred nenamernim ali
nezakonitim uničenjem, nenamerno izgubo ali spremembo ter nepooblaščenim ali
nezakonitim shranjevanjem, obdelavo, dostopom ali razkritjem, in
-
zagotavljati izvajanje varnostne politike pri obdelavi osebnih podatkov.
(4) Agencija izvaja občasne preglede
ukrepov ponudnikov javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev in
lahko izdaja priporočila o najboljših praksah glede ravni zavarovanja, ki bi jo
ti ukrepi morali doseči.
146. člen
(dolžnost obveščanja pri posebnem tveganju
za varnost omrežja)
(1) Pri posebnem tveganju za varnost
omrežja mora izvajalec javnih komunikacijskih storitev takoj, ko za to tveganje
izve, z objavo na svojih spletnih straneh in na drug primeren način obvestiti
naročnike o takem tveganju. Če tveganje presega obseg ukrepov, ki jih izvajalec
storitve lahko sprejme, mora hkrati obvestiti naročnike o vseh možnih sredstvih
za odpravo tveganja, vključno z navedbo verjetnih stroškov, ter jim omogočiti
hiter in učinkovit dostop do zaščitnih ukrepov.
(2) Pri zlorabah, ki jih storijo
tretje osebe in ki niso nastale po krivdi naročnikov ali uporabnikov, izvajalci
javnih komunikacijskih storitev prevzamejo stroške zagotavljanja javnih
komunikacijskih storitev, ki jim nastanejo kot posledica teh zlorab. Šteje se,
da zloraba ni nastala po krivdi naročnika ali uporabnika, kadar je ta uporabil
vse razumne ukrepe za zaščito in spoštoval navodila, o katerih ga je obvestil
izvajalec javnih komunikacijskih storitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
147. člen
(zaupnost komunikacij)
(1) Zaupnost komunikacij se zagotavlja
s tem zakonom z namenom varovanja pričakovane zasebnosti na področju uporabe
elektronskih komunikacij, zagotavljanja svobode komuniciranja in svobode
izražanja. Zaupnost komunikacij se nanaša na:
1.
vsebino komunikacij,
2.
podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo iz
prejšnje točke,
3.
dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da
povezava ni bila vzpostavljena.
(2) Operater in vsakdo, ki sodeluje
pri zagotavljanju in izvajanju njegove dejavnosti, mora varovati zaupnost
komunikacij tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, pri kateri je bil
zavezan k varovanju zaupnosti.
(3) Zavezanci iz prejšnjega odstavka
smejo pridobiti informacije o komunikacijah iz prvega odstavka tega člena le v
obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje določenih javnih komunikacijskih
storitev, in smejo te informacije uporabljati ali posredovati drugim le zaradi
izvajanja teh storitev.
(4) Če morajo operaterji v skladu s
prejšnjim odstavkom pridobiti informacije o vsebini komunikacij, posneti ali
shraniti komunikacije in z njimi povezane podatke o prometu, morajo o tem ob
sklenitvi naročniške pogodbe oziroma ob začetku izvajanja javne komunikacijske
storitve seznaniti uporabnika, informacije o vsebini komunikacije oziroma
komunikacijo pa zbrisati takoj, ko je to tehnično izvedljivo in ko ti podatki
niso več potrebni za izvedbo določene javne komunikacijske storitve.
(5) Vse oblike nadzora oziroma
prestrezanja komunikacij, ki jih izvajajo tretje osebe in te niso uporabniki, udeleženi v komunikaciji, kot so poslušanje, prestrezanje, snemanje, shranjevanje in
posredovanje komunikacij iz prvega odstavka tega člena brez soglasja zadevnih
uporabnikov, so prepovedane, razen če je to dovoljeno v skladu s prejšnjim
odstavkom ali v skladu s 153. ter 160. členom tega
zakona oziroma če je taka oblika nadzora oziroma prestrezanja nujno potrebna za
prenos sporočil (npr. telefaks sporočila, elektronska pošta, elektronski
predali, glasovna pošta, storitev SMS).
(6) Snemanje in shranjevanje
komunikacij brez predhodne privolitve udeležencev komunikacije je prepovedano
tudi uporabnikom, kadar gre za komunikacije, kjer taka obdelava podatkov ni
običajna in je udeleženci komunikacije zaradi njene narave ne pričakujejo in ne
morejo vnaprej pričakovati.
(7) Ne glede na določbe petega
odstavka tega člena je dovoljeno snemanje komunikacij in z njimi povezanih
podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse zato, da se zagotovi dokaz
o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji, pod pogojem,
da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in
trajanju hrambe posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Posneto sporočilo je
treba nemudoma izbrisati, najpozneje do poteka dobe, v kateri se posel lahko
zakonito izpodbija.
(8) Obvestilo o snemanju mora biti
dano po istovrstnem mediju in v enaki obliki, kakor poteka snemana
komunikacija.
(9) Ne glede na določbe petega
odstavka tega člena je snemanje vsebine komunikacij in pridobivanje povezanih
podatkov iz prvega odstavka tega člena dovoljeno tudi v okviru organizacij in
državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih
nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči pod pogojem, da
so kličoči uporabniki predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in
trajanju hranjenja posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Drugim državnim
organom pa je dovoljeno snemanje vsebine komunikacij, če tako določa zakon.
148. člen
(podatki o naročnikih)
(1) Izvajalci storitev lahko o svojih
naročnikih zbirajo naslednje podatke:
1.
osebno ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko,
2.
naslov naročnika,
3.
naročniško številko in druge elemente oštevilčenja, ki se uporabljajo za
vzpostavitev zveze do naročnika,
4.
na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv, naslov
njegove spletne strani in druge vrste njegovih osebnih stikov (npr. IM-naslov)
ali njegov e-naslov,
5.
davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za
pravno osebo,
6.
na podlagi plačila naročnika še dodatne podatke, če to želi naročnik in
se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb.
(2) Zbrane podatke iz prejšnjega
odstavka lahko izvajalci storitev obdelujejo le za:
1.
sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe,
2.
zaračunavanje storitev,
3.
pripravo in izdajanje imenikov po tem zakonu,
4.
na podlagi soglasja naročnika tudi za druge zakonite namene.
(3) Podatke
iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalci storitev iz prvega odstavka po
prenehanju naročniškega razmerja hranijo do popolnega poplačila storitev,
vendar najdlje do preteka zastaralnega roka za svoje terjatve za izvajanje
storitev, razen v primerih, ko je s tem zakonom določen daljši rok hrambe glede
spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (132.a člen), glede klica v
sili (šesti odstavek 134. člena), glede notranjih postopkov
(149. člen), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja
prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa
(153.a člen), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (155. člen) ter
glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 160. člena).
149. člen
(notranji postopki)
(1) Z namenom zagotavljanja varnosti
obdelave osebnih podatkov in ob upoštevanju tretjega odstavka 145. člena tega
zakona, morajo izvajalci storitev vzpostaviti notranje postopke o odzivanju na
zahteve pristojnih organov za dostop do osebnih podatkov uporabnikov na podlagi
področnih zakonov. O odzivanju na te zahteve morajo voditi triletno neizbrisno
evidenco, ki vključuje podatke o številu prejetih zahtev in vlagateljih, o
pravni podlagi teh zahtev in svojem odzivu nanje.
(2) Izvajalci storitev morajo
informacijskemu pooblaščencu na njegovo zahtevo predložiti informacije o
notranjih postopkih iz prejšnjega odstavka ter podatke o številu prejetih
zahtev in vlagateljih, o pravni podlagi teh zahtev in svojem odzivu nanje.
150. člen
(imeniki)
(1) Preden se naročnikovi podatki
vključijo v tiskan ali elektronski imenik, ki je dostopen javnosti ali ga
uporabljajo imeniške službe, morajo biti naročniki brezplačno obveščeni o namenu
tega imenika ter o vseh nadaljnjih možnostih uporabe teh podatkov, predvsem na
podlagi iskalnih funkcij. Stroške obveščanja nosi izdajatelj imenika.
(2) Naročniki morajo imeti možnost, da
sami s predhodnim soglasjem odločijo, ali bodo njihovi osebni podatki, določeni
v prvem odstavku 148. člena tega zakona, vpisani v javni imenik, in kateri od
teh podatkov naj bodo vpisani. Če se naročniki odločijo, da bodo njihovi osebni
podatki vpisani v javni imenik, se v tem primeru v imenik obvezno vpišejo podatki
iz prve in druge točke prvega odstavka 148. člena ter naročnikova telefonska
številka. Naročniki smejo preveriti vpisane podatke, zahtevati njihovo
spremembo ali njihov izbris.
(3) Naročniki morajo imeti možnost, da
prepovedo uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali
raziskovalni namen. Naročnik lahko prepove uporabo svojih osebnih podatkov za
oba ali samo za enega od navedenih namenov ob vpisu v imenik ali kadar koli
pozneje. Izdajatelj imenika mora prepoved uporabe naročnikovih osebnih podatkov
za določen namen nedvoumno označiti v imeniku. Če je naročnik prepoved uporabe
posredoval po vpisu v imenik ali jo je vsebinsko spremenil, mora izdajatelj
imenika spremembo v imeniku označiti takoj ob prvi naslednji izdaji.
(4) Zavrnitev vpisa v javni imenik,
preverjanje, sprememba ali izbris osebnih podatkov iz drugega odstavka tega
člena kakor tudi vpis prepovedi uporabe naročnikovih osebnih podatkov za namena
iz prejšnjega odstavka ali vpisi sprememb te prepovedi morajo biti za naročnika
brezplačni.
(5) Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo
klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen, morajo upoštevati prepoved
uporabe naročnikovih osebnih podatkov, označene v zadnjem izdanem elektronskem
imeniku, če se te označbe razlikujejo od označb v tiskanem imeniku istega
izdajatelja.
151. člen
(podatki o prometu)
(1) Podatki o
prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal
in shranil, morajo biti izbrisani ali spremenjeni tako, da se ne dajo povezati
z določeno ali določljivo osebo takoj, ko niso več potrebni za prenos sporočil,
razen v primerih podatkov, pri katerih je po tem zakonu določen daljši rok
hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (132.a člen),
glede klica v sili (šesti odstavek 134. člena), glede notranjih postopkov
(149. člen), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja
prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa
(153.a člen), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (155. člen),
ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 160. člena).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka lahko operater do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do
preteka zastaralnega roka, hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih
potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem.
(3) Izvajalec javne komunikacijske
storitve lahko zaradi trženja elektronskih komunikacijskih storitev ali
izvajanja storitev z dodano vrednostjo obdeluje podatke iz prvega odstavka tega
člena v obsegu in trajanju, potrebnem za takšno trženje ali storitve, samo na
podlagi predhodnega soglasja naročnika ali uporabnika, na katerega se ti
podatki nanašajo. Naročniki oziroma uporabniki morajo biti pred danim soglasjem
obveščeni o vrstah podatkov o prometu, ki se obdelujejo, ter namenu in trajanju
takšne obdelave. Uporabnik ali naročnik ima pravico, da kadar koli prekliče to
soglasje.
(4) Izvajalec storitve mora za namene
iz drugega odstavka tega člena zaradi seznanitve naročnikov in uporabnikov v
splošnih pogojih navesti, kateri prometni podatki se bodo obdelovali in koliko
časa.
(5) Podatke o prometu smejo v skladu s
prejšnjimi odstavki tega člena obdelovati le pooblaščene osebe, ki pod
nadzorstvom operaterja skrbijo za zaračunavanje ali upravljanje prometa,
odgovarjajo na vprašanja porabnikov, odkrivajo prevare, tržijo elektronske
komunikacijske storitve ali zagotavljajo storitve z dodano vrednostjo, pri
čemer mora biti ta obdelava omejena na obseg, ki je potreben za namene takih
dejavnosti.
(6) Ne glede na določbe prvega,
drugega, tretjega in petega odstavka tega člena operater na pisno zahtevo, ki
je vložena zaradi reševanja sporov, zlasti sporov v zvezi z medsebojnim
povezovanjem ali zaračunavanjem, in v skladu z veljavno zakonodajo, agenciji,
izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov skladno
z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, ali pristojnemu sodišču posreduje podatke o prometu.
(7) Agencija nadzira izvajanje določb tega
člena najmanj enkrat na dve leti.
152. člen
(lokacijski podatki, ki niso hkrati
podatki o prometu)
(1) Lokacijske podatke, ki niso hkrati
podatki o prometu in se nanašajo na uporabnike ali naročnike, se sme obdelovati
le v takšni obliki, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo, ali
pa na podlagi predhodnega soglasja uporabnika ali naročnika v obsegu in
trajanju, ki sta potrebna za izvedbo storitve z dodano vrednostjo. Uporabnik
ali naročnik lahko to soglasje kadar koli prekliče.
(2) Uporabnik ali naročnik mora biti
pred izdajo soglasja v zvezi z obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka
seznanjen z:
1.
možnostjo zavrnitve soglasja,
2.
vrsto teh podatkov, ki bodo obdelani,
3.
namenom in trajanjem takšne obdelave,
4.
možnostjo posredovanja teh lokacijskih podatkov tretji osebi zaradi izvedbe
storitve z dodano vrednostjo.
(3) Uporabnik ali naročnik, ki je
soglašal z obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena, ima možnost, da na
preprost in brezplačen način začasno zavrne obdelavo takšnih podatkov pri vsaki
priključitvi na omrežje ali za vsak prenos komunikacije.
(4) Podatke iz prvega odstavka tega
člena smejo v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena obdelovati le osebe, ki
so pod nadzorom operaterja ali tretje osebe, ki izvaja storitev z dodano
vrednostjo, pri čemer mora biti ta obdelava omejena na to, kar je potrebno za
izvedbo storitve z dodano vrednostjo.
(5) Pri klicih na enotno evropsko
številko za klice v sili 112 in številko policije 113 mora operater v skladu s četrtim odstavkom 134. člena tega zakona
pristojnim organom posredovati lokacijske podatke iz prvega odstavka tega člena
tudi v primerih, ko je uporabnik ali naročnik začasno zavrnil obdelavo podatkov
iz prvega odstavka tega člena ali ni izdal soglasja za njihovo obdelavo.
(6) Določbe prvega do četrtega
odstavka tega člena se ne uporabljajo za lokacijske podatke, ki niso hkrati
podatki o prometu, za potrebe izvajanja
153. člena tega zakona.
153. člen
(posredovanje prometnih in lokacijskih
podatkov v primerih varovanja življenja in telesa)
(1) Operater mora zaradi varstva
življenjskih interesov posameznika policiji na podlagi njene pisne zahteve, če
je to glede na okoliščine konkretnega primera nujno, posredovati podatke,
potrebne za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo, če:
1.
obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno ogroženo življenje ali
telo osebe, ki ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo za mobilno
komunikacijo in je pridobitev teh podatkov nujna, da se prepreči smrt ali hujša
telesna poškodba te osebe,
2.
je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde oseba, ki ji je
poslovna sposobnost odvzeta ali omejena oziroma ima ugotovljene zdravstvene
težave, ki kažejo na nevarnost za njeno življenje ali telo, in ki je bila
prijavljena kot pogrešana ter ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo
za mobilno komunikacijo, ali
3.
je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde otrok, ki so ga starši
ali zakoniti zastopniki prijavili kot pogrešanega in ima ali se domneva, da je
imel pri sebi opremo za mobilno komunikacijo.
(2) Obrazloženo zahtevo za
posredovanje podatkov, potrebnih za ugotovitev zadnje lokacije opreme za
mobilno komunikacijo, policija pošlje operaterju pisno, ali po elektronski
pošti z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil, izjemoma pa lahko tudi po
telefaksu, če je to glede na okoliščine zadeve nujno.
(3) Podatki, potrebni za ugotovitev
zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo posameznika, so podatki o
lokacijski oznaki (ID celice) na začetku komunikacije in podatki, ki določajo
zemljepisno lego celic z navedbo njihovih lokacijskih oznak (ID celice) med
obdobjem, za katero se hranijo, podatki o komunikaciji ter drugi podatki, ki
jih v zbirkah osebnih in drugih podatkov obdeluje operater in lahko omogočajo
natančnejšo ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo
posameznika.
(4) Policija
vso dokumentacijo in ugotovitve, ki so podlaga za podajo zahteve, in samo
zahtevo iz prvega odstavka tega člena hrani na način in pod pogoji iz prvega
odstavka 153.a člena tega zakona ter zagotavlja neizbrisno registracijo izvedenih
ukrepov in posegov v skladu z drugim odstavkom 153.a člena tega zakona.
(5) Operater
podatke, poslane na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena, hrani na
način in pod pogoji iz prvega odstavka 153.a člena tega zakona ter zagotavlja
neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in posegov v skladu z drugim
odstavkom 153.a člena tega zakona.
(6) Minister, pristojen za notranje
zadeve, po predhodnem mnenju informacijskega pooblaščenca podrobneje predpiše
način posredovanja zahteve, obdelave posredovanih podatkov, notranjega nadzora
glede načina oziroma tehničnih vprašanj obdelave osebnih podatkov ter tehnične
značilnosti informacijskega sistema za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega
člena.
(7) Na podlagi prejete zahteve iz
prvega odstavka tega člena mora operater zahtevane podatke poslati vlagatelju
zahteve v najkrajšem možnem času oziroma takoj, ko je to tehnično mogoče.
Operater nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti.
(8) Policija mora osebo, za katero je
zahtevala in pridobila podatke o lokaciji v skladu s tem členom, o tem takoj,
ko je to mogoče, pisno seznaniti, razen če bi to škodovalo interesom samega
posameznika ali interesom drugih, njemu bližnjih posameznikov v primerih iz
prvega odstavka tega člena, dokler traja takšno stanje, vendar ne več kakor eno
leto.
(9) Policija ne sme posredovati
pridobljenih podatkov po tem členu prijaviteljem pogrešanih oseb in otrok iz 2.
ali 3. točke prvega odstavka tega člena, če bi bila s posredovanjem teh
podatkov ogrožena osebna varnost ali dostojanstvo oseb ali otrok, zlasti ob
upoštevanju predpisov, ki urejajo zaščito prič, prepoved približevanja ali
preprečevanje nasilja v družini.
(10) Inšpekcijski nadzor nad obdelavo
podatkov iz prvega odstavka tega člena opravlja informacijski pooblaščenec
najmanj enkrat letno.
153.a člen
(zavarovanje podatkov in neizbrisna
registracija)
(1) Policija mora vso dokumentacijo in
ugotovitve iz četrtega odstavka prejšnjega člena ter zahtevo iz prvega odstavka
prejšnjega člena, operaterji pa vse podatke iz petega odstavka prejšnjega člena
zavarovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem
morajo sprejeti primerne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi te
podatke zaščitijo pred uničenjem, izgubo ali spremembo in nepooblaščenimi ali
nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkritja.
(2) Operaterji in policija, ki lahko
zahteva dostop do podatkov, potrebnih za ugotovitev zadnje lokacije opreme za
mobilno komunikacijo skladno s prejšnjim členom, morajo zagotoviti desetletno
neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in posegov na podlagi prejšnjega
člena ter v okviru tega roka tudi hraniti pridobljene in izročene podatke od
dneva, ko so bili ti podatki sporočeni policiji, ter jih varovati v skladu z oznako
stopnje tajnosti zahteve.
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
določb tega člena izvaja informacijski pooblaščenec najmanj enkrat letno.
154. člen
(prikaz identitete kličočega priključka in
priključka v zvezi)
(1) Če izvajalec storitve nudi prikaz
identitete kličočega priključka, mora imeti pred vsakim klicem kličoči
uporabnik možnost, da sam, z enostavnimi sredstvi in brezplačno prepreči prikaz
identitete priključka, s katerega kliče. Naročnik pa lahko od izvajalca
elektronskih komunikacijskih storitev to zahteva avtomatično in brezplačno za
vse klice s svojih priključkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka morajo operaterji brezplačno razveljaviti preprečitev prikaza
identitete kličočega priključka pri klicih na številko za klic v sili.
(3) Če izvajalec storitve nudi prikaz
identitete kličočega priključka, mora imeti klicani naročnik možnost, da sam z
enostavnimi sredstvi in, ob razumni uporabi te funkcije, brezplačno za dohodne
klice prepreči prikaz identitete kličočega priključka.
(4) Če izvajalec storitve nudi prikaz
identitete kličočega priključka in je identiteta kličočega priključka prikazana
že pred vzpostavitvijo zveze, mora imeti klicani naročnik možnost, da z
enostavnimi sredstvi zavrne dohodne klice, pri katerih je kličoči uporabnik ali
naročnik preprečil prikaz identitete kličočega priključka.
(5) Če izvajalec storitve nudi prikaz
identitete priključka v zvezi, mora imeti klicani naročnik možnost, da
brezplačno in z enostavnimi sredstvi prepreči kličočemu uporabniku prikaz
identitete priključka v zvezi.
(6) Izvajalec storitve mora v svojih
splošnih pogojih objaviti možnost prikaza in preprečitve prikaza identitete
kličočega priključka in priključka v zvezi.
(7) Določba prvega odstavka tega člena
se uporablja tudi za klice, ki izvirajo iz držav članic EU, in se zaključijo v
tretjih državah. Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se
uporabljajo tudi za dohodne klice, ki izvirajo iz tretjih držav.
155. člen
(sledenje zlonamernih ali nadležnih
klicev)
(1) Če naročnik pisno zahteva od
operaterja, da izsledi zanj zlonamerne ali nadležne klice, sme operater
začasno, vendar največ tri mesece, beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo
v omrežni priključni točki tega naročnika, tudi tistih, za katere se zahteva
preprečitev prikaza identitete kličočega priključka.
(2) Operater mora podatke o sledenju
shraniti in o rezultatu sledenja, to je identifikacijski oznaki kličočega (npr.
telefonska številka), pisno obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje
zlonamernih ali nadležnih klicev.
(3) Le v primeru, ko naročnik izkaže
pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem, mu operater posreduje
morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, o čemer pa
obvesti tudi kličočega naročnika in informacijskega pooblaščenca.
(4) Operaterji zagotavljajo hrambo
podatkov, zbranih na podlagi tega člena, ob upoštevanju ukrepov iz tretjega
odstavka 145. člena tega zakona za obdobje treh let od njihove izročitve
naročniku.
(5) Informacijski pooblaščenec nadzira
izvajanje določb tega člena.
156. člen
(preusmeritev klicev)
Operater mora naročniku omogočiti, da z
uporabo preprostih sredstev in brezplačno prepreči avtomatsko preusmeritev
klicev od tretjih oseb na svoj terminal.
157. člen
(piškotki)
(1) Shranjevanje podatkov ali
pridobivanje dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika ali
uporabnika, je dovoljeno samo pod pogojem, da je naročnik ali uporabnik v to
privolil potem, ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in
namenih obdelave teh podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka je dovoljeno tehnično shranjevanje podatkov ali dostop do njih
izključno zaradi prenosa sporočila po elektronskem komunikacijskem omrežju, ali
če je to nujno potrebno za zagotovitev storitve informacijske družbe, ki jo
naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.
(3) Če je tehnično izvedljivo in
učinkovito ter v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, se šteje,
da uporabnik lahko izrazi svojo privolitev iz prvega odstavka tega člena tudi z
uporabo ustreznih nastavitev v brskalniku ali drugih aplikacijah. Privolitev
uporabnika ali naročnika pomeni osebno privolitev v skladu z zakonom, ki ureja
varstvo osebnih podatkov.
(4) Kadar gre za kršitev pravil o
obveščanju in privolitvi posameznika iz prvega odstavka tega člena ter hkrati
za kršitev zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, se uporabljajo določbe
tega zakona.
(5) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
določb tega člena opravlja informacijski pooblaščenec.
158. člen
(neželena komunikacija)
(1) Uporaba samodejnih klicnih in
komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko
številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS),
telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena
samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali
storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov
uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod
pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno
zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za
stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne
uporabe že na začetku.
(3) Uporaba
drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij,
kakor so določena v prejšnjih dveh odstavkih, je dovoljena le s soglasjem
naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika
ali uporabnika brezplačna. Pri uporabi govornih telefonskih klicev je treba
upoštevati tudi določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 150. člena
tega zakona.
(4) Prvi in tretji odstavek tega člena
se uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe.
(5) Prepovedano je pošiljanje
elektronske pošte za namene neposrednega trženja v nasprotju z zakonom, ki
ureja elektronsko poslovanje na trgu, tako, da se skrije ali prikrije identiteta
pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, in brez veljavnega
naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prenehanje pošiljanja
takih sporočil. Prav tako je prepovedano pošiljanje elektronske pošte za namene
neposrednega trženja, ki vabi prejemnike, da obiščejo spletne strani, ki so v
nasprotju s prej navedenim zakonom.
(6) Fizična
ali pravna oseba lahko uporabi elektronski naslov fizičnih oseb za elektronsko
pošto, če ta elektronski naslov pravna oseba javno objavi kot svoj kontaktni
elektronski naslov.
(7) Ne glede na morebitni postopek
nadzora zaradi kršitev določb tega člena ima pravni interes za vložitev civilne
tožbe oziroma začasne odredbe zoper kršitelja določb tega člena vsaka s
kršitvijo oškodovana fizična ali pravna oseba, tudi izvajalec storitev, ki
ščiti svoje poslovne interese in interese svojih strank.
159. člen
(kršitev varstva osebnih podatkov)
(1) Ob kršitvah varstva osebnih
podatkov mora izvajalec javnih komunikacijskih storitev o tem nemudoma
obvestiti agencijo.
(2) Če je verjetno, da kršitev varstva
osebnih podatkov škodljivo vpliva na osebne podatke in zasebnost naročnika ali
posameznika, mora izvajalec iz prejšnjega odstavka brez neupravičenega
odlašanja o tej kršitvi obvestiti tudi zadevnega naročnika ali posameznika.
(3) Obveščanje iz prejšnjega odstavka
ni potrebno, kadar je izvajalec javne komunikacijske storitve agenciji
zadovoljivo dokazal, da je izvedel ustrezne tehnične zaščitne ukrepe in so bili
ti ukrepi uporabljeni za podatke, na katere se je nanašala kršitev varstva. Z
uporabo teh ukrepov mora izvajalec javne komunikacijske storitve zagotoviti, da
so ti podatki nerazpoznavni vsem, ki jim dostop do njih ni dovoljen.
(4) Kadar izvajalec javne
komunikacijske storitve zadevnega naročnika ali posameznika ni obvestil o
kršitvi varstva osebnih podatkov, mu lahko agencija po preučitvi morebitnih
škodljivih učinkov takšne kršitve naloži, da o tej kršitvi obvesti zadevnega
naročnika ali posameznika. O izpolnitvi te obveznosti izvajalec javne
komunikacijske storitve obvesti agencijo.
(5) Obvestilo naročniku ali
posamezniku iz drugega ali četrtega odstavka tega člena mora vsebovati najmanj
opis kršitve varstva osebnih podatkov, naslove za stike za pridobitev več
informacij in priporočene ukrepe za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov
kršitve varstva osebnih podatkov. Obvestilo agenciji iz prvega odstavka tega
člena pa mora poleg navedenega vsebovati tudi opis posledic kršitve varstva
osebnih podatkov in ukrepov, ki jih je izvajalec javne komunikacijske storitve
predlagal ali sprejel za obravnavanje tovrstne kršitve.
(6) Za izvrševanje določb tega člena
agencija lahko izda splošni akt glede okoliščin, v katerih morajo izvajalci
javnih komunikacijskih storitev izdati obvestilo o kršitvi varstva osebnih
podatkov, oblike takega obvestila in načina obveščanja. Agencija mora pri tem
upoštevati morebitne zadevne tehnične izvedbene ukrepe, ki jih je sprejela
Evropska komisija.
(7) Izvajalci javnih komunikacijskih
storitev morajo hraniti zadosten popis podatkov o kršitvah varstva osebnih
podatkov. Popis podatkov mora zato vključevati dejstva, ki se nanašajo na
kršitve, njihove učinke, vključno z oceno števila oškodovanih oseb, in sprejete
popravne ukrepe, kar agenciji omogoča, da preveri izpolnjevanje določb tega
člena. Popis lahko vključuje samo informacije, ki so potrebne za ta namen.
160. člen
(zakonito prestrezanje komunikacij)
(1) Operater mora omogočiti zakonito
prestrezanje komunikacij na določeni točki javnega komunikacijskega omrežja
takoj, ko prejme prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v
katerem je navedba točke javnega komunikacijskega omrežja, na kateri naj se
izvaja zakonito prestrezanje komunikacij, odrejeno trajanje tega ukrepa ter
drugi podatki, povezani z načinom in obsegom tega ukrepa.
(2) Prepis odredbe iz prejšnjega
odstavka opravi organ, ki je odredbo izdal.
(3) Operater mora omogočiti zakonito
prestrezanje komunikacij na način, v obsegu in trajanju, kakor je določeno v
prepisu izreka odredbe iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izjemoma mora operater omogočiti
zakonito prestrezanje komunikacij na podlagi ustne odredbe, če je tako določeno
v zakonu, v katerem so določeni tudi pogoji in okoliščine za izdajo ustne
odredbe. Pisni odpravek ustne odredbe se operaterju vroči čim prej, vendar najkasneje
v roku 48 ur po njegovi izdaji.
(5) Operaterji morajo zagotoviti
tridesetletno neizbrisno registracijo vsakega zakonitega prestrezanja
komunikacij, ki vključuje podatke iz prvega oziroma četrtega odstavka tega
člena in podatke o izvršitvi odredbe (kdo jo je izvršil, trajanje prestrezanja)
ter jih v okviru tega roka varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa
odredbe. Organ, ki skladno z odredbo iz tretjega odstavka tega člena izvaja
nadzor komunikacij, hrani te podatke v skladu s predpisom, ki ureja njegovo
delovanje.
(6) Operater mora v svojem omrežju na
svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo in primerne vmesnike, ki v njegovem
omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij. Pri prestrezanju
komunikacij v mednarodnih elektronskih komunikacijskih omrežjih v skladu z
zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, mora operater
omrežja na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo in izročilne vmesnike, ki v
njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje mednarodnih komunikacij, ali
ustrezne prenosne poti do izročilnih vmesnikov v nadzornem centru pristojnega
organa.
(7) Vlada predpiše funkcionalnost opreme in določi primerne vmesnike iz
prejšnjega odstavka.
(8) Agencija nadzira izpolnitev
obveznosti operaterjev iz tega člena, kar ne posega v pristojnosti nadzora
zakonitega prestrezanja s strani pristojnih organov na podlagi drugih zakonov.
161. člen
(nadzor)
Agencija ob upoštevanju omejitev iz 160.
člena tega zakona nadzira izvajanje določb tega poglavja, razen določb 149., 153., 153.a, 155. in
157. člena tega zakona, kjer nadzor izvaja informacijski pooblaščenec.
XIII. HRAMBA PODATKOV
162. člen
(razveljavljen)
163. člen
(razveljavljen)
164. člen
(razveljavljen)
165. člen
(razveljavljen)
166. člen
(razveljavljen)
167. člen
(razveljavljen)
168. člen
(razveljavljen)
169. člen
(razveljavljen)
XIV. AGENCIJA
1. Splošne določbe
1.1 Splošno
170. člen
(agencija)
(1) Agencija za komunikacijska omrežja
in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pravna
oseba javnega prava.
(2) Agencija je pri izvajanju nalog iz
svoje pristojnosti samostojna.
(3) V imenu Republike Slovenije
izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja vlada.
171. člen
(delovanje agencije)
(1) Agencija izvaja naloge, ki so
določene s tem zakonom in drugimi zakoni s področja njenega delovanja ter na
njihovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti. S tem zasleduje razvojne cilje,
ki izhajajo iz strateških dokumentov Republike Slovenije s področja njenega
delovanja.
(2) Agencija mora naloge iz svoje
pristojnosti izvajati nepristransko, pregledno in pravočasno v okviru zakonsko
določenih rokov.
(3) Organizacijo in poslovanje
agencije ureja statut.
172. člen
(akti agencije)
(1) Agencija izdaja splošne akte o
vprašanjih s področja svojih pristojnosti.
(2) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje uredi vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju posameznih določb
zakonov, s področij v njeni pristojnosti.
(3) Agencija v okviru svojih regulativnih
pristojnosti izdaja priporočila, s katerimi naslovnikom nezavezujoče priporoča
določena ravnanja.
(4) Agencija odloča o posamičnih
zadevah s področja svojih pristojnosti z odločbo ali sklepom.
(5) Statut in splošni akti agencije za
izvajanje javnih pooblastil se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije,
priporočila pa na spletni strani agencije.
173. člen
(organi agencije)
Organa agencije sta svet agencije in
direktor agencije.
1.2 Svet agencije
174. člen
(sestava in imenovanje članov sveta
agencije)
(1) Svet agencije sestavlja pet članov.
(2) Člane sveta agencije imenuje vlada na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede služba
Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije.
(3) Predsednika sveta agencije
izvolijo člani sveta agencija med seboj z večino glasov in na tajnem
glasovanju.
(4) Vlada pri imenovanju kandidatov za
člane sveta agencije uporablja merilo strokovnosti in usposobljenosti osebe.
175. člen
(mandat in pogoji za člane sveta agencije)
(1) Člani sveta agencije so imenovani
za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani.
(2) Za člana sveta agencije je lahko
imenovana oseba, ki
-
je državljan Republike Slovenije,
-
je poslovno sposobna,
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev
izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih
programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne
smeri,
-
ima najmanj pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu, ki zahteva
izobrazbo iz prejšnje alineje,
-
je strokovnjak na področju delovanja oziroma poslovanja agencije,
-
ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kakor
šest mesecev,
-
predloži izjavo o interesih in povezavah iz prvega odstavka 175.a člena.
175.a člen
(izjava o interesih in povezavah člana
sveta agencije)
(1) Kandidat za člana sveta agencije mora
podati izjavo, s katero razkrije svoje interese in povezave, ki jih ima kot
samostojni podjetnik posameznik, imetnik lastniškega deleža v gospodarski
družbi oziroma član v upravnih in nadzornih organih družb, ki opravljajo
dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali so njihovi
dobavitelji elektronske komunikacijske opreme. Pri tem mora razkriti zlasti informacije
o statusu samostojnega podjetnika posameznika, o lastniških deležih v
gospodarskih družbah in o članstvu v upravnih in nadzornih organih teh družb.
Prav tako mora razkriti kakršnekoli druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na
objektivno in nepristransko opravljanje nalog člana sveta agencije.
(2) Član sveta agencije mora izjavo iz
prejšnjega odstavka v 30 dneh po imenovanju posredovati agenciji, ki jo objavi
na svoji spletni strani.
(3) Ob vsaki spremembi interesov in povezav
iz prvega odstavka tega člena je član sveta agencije dolžan obvestiti agencijo,
ki to objavi na način iz prejšnjega odstavka, o tem takoj pisno obvestiti svet
agencije ter prenehati z delom v zadevah, v katerih bi ti interesi in povezave
lahko vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.
(4) Če katerikoli član sveta agencije
oceni, da obstajajo povezave in interesi člana sveta agencije iz prvega
odstavka tega člena, ki jih ni navedel kot kandidat za člana sveta agencije ali
o katerih ni obvestil sveta agencije v skladu s prejšnjim odstavkom ali o
katerih je v skladu s prejšnjim odstavkom obvestil svet agencijo, bi pa lahko
vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog, predlaga
svetu agencije, da o tem obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije. V
postopku odločanja sveta agencije o tem predlogu ne sme sodelovati član sveta
agencije na katerega se ti interesi in povezave nanašajo. Pred odločitvijo svet
agencije pridobi mnenje člana sveta agencije, o katerem teče postopek.
176. člen
(nezdružljivost)
Člani sveta agencije ne morejo biti:
1.
člani organov političnih strank,
2.
funkcionarji po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju,
3.
osebe, ki so zaposlene ali so člani upravnega ali nadzornega organa
pravne osebe, ki opravlja dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati
agencija, ali imajo lastninske deleže v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost
na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali v pravnih osebah, ki
imajo lastninski delež v takih pravnih osebah,
4.
osebe, katerih zakonec, zunajzakonski partner ter sorodnik v ravni vrsti
do vključno drugega kolena je član upravnega ali nadzornega organa pravne
osebe, ki opravlja dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
ali ima lastninske deleže v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost na
področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali v pravnih osebah, ki ima
lastninski delež v takih pravnih osebah.
177. člen
(pristojnosti sveta agencije)
(1) Svet agencije:
-
sprejema svoj poslovnik,
-
sprejema program dela in finančni načrt ter letno poročilo,
-
spremlja uresničevanje programa dela in finančnega načrta,
-
daje soglasje k statutu, ki ga sprejeme direktor agencije,
-
predlaga razrešitev direktorja agencije,
-
predlaga začasno prepoved opravljanja nalog direktorja agencije,
-
predlaga predčasno razrešitev članov sveta agencije.
(2) Člani sveta agencije oziroma
osebe, ki jih svet agencije pooblasti, lahko pregledujejo poslovne knjige kot
so opredeljene v slovenskih računovodskih standardih in knjigovodske listine
agencije.
(3) Direktor mora svetu agencije vedno
na njegovo zahtevo predložiti poročilo o poslovanju agencije in druge
informacije, ki jih svet agencije potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.
(4) Svet agencije lahko direktorju
predlaga izboljšave poslovanja agencije, opozori na morebitne nepravilnosti
poslovanja agencije oziroma o tem obvesti pristojne organe.
(5) Svet agencije pri izvajanju svojih
pristojnosti iz prvega odstavka tega člena ne sme posegati v vsebino in
postopke sprejemanja drugih splošnih in posamičnih aktov ter priporočil
agencije ter v z njimi povezane strokovne naloge.
178. člen
(predčasna razrešitev člana sveta)
(1) Član sveta agencije je predčasno
razrešen, če
-
to sam zahteva,
-
ne izpolnjuje več z zakonom določenih pogojev za imenovanje,
-
če trajno izgubi delovno možnost za opravljanje dela,
-
če nastopi položaj nezdružljivosti iz 176. člena tega zakona,
-
če več kot pol leta ne opravlja svojih nalog.
(2) Člane sveta agencije predčasno
razreši z upravno odločbo vlada na lastno pobudo ali na obrazložen predlog
sveta agencije.
(3) Če
razrešitev člana sveta agencije predlaga svet agencije, svet agencije sprejme
obrazložen predlog za predčasno razrešitev člena sveta agencije po postopku, ki
je določen s statutom agencije. V postopku predčasne razrešitve ne sme sodelovati
član sveta agencije, katerega razrešitev se predlaga. Pred odločitvijo svet
agencije pridobi mnenje člana sveta agencije, katerega razrešitev je
predlagana.
(4) Zoper odločitev o razrešitvi je
zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
179. člen
(sklic seje in odločanje sveta agencije)
(1) Svet agencije dela in odloča na
sejah najmanj štirikrat letno, ki jih sklicuje predsednik sveta agencije na
lastno pobudo, na zahtevo vsaj dveh članov sveta agencije ali na zahtevo
direktorja agencije. Zahteva članov sveta agencije in direktorja mora biti
posebej obrazložena.
(2) Svet agencije sprejema odločitve
po posvetovanju z glasovanjem na seji. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje
večina vseh članov sveta agencije. O seji sveta agencije se sestavi zapisnik.
180. člen
(pravice in obveznosti članov sveta
agencije)
(1) Člani sveta morajo pri svojem delu
ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika ter varovati
poslovno skrivnost agencije.
(2) Člani sveta agencije so upravičeni
do sejnin in povračil drugih stroškov v skladu s predpisom vlade, izdanim na
podlagi zakona, ki ureja javne agencije. Sredstva, pogoje za delo in
informiranje zagotovi agencija.
(3) Člani sveta so odgovorni za škodo,
ki je nastala kot posledica kršitve njihove dolžnosti.
1.3 Direktor agencije
181. člen
(imenovanje direktorja in vršilca
dolžnosti direktorja)
(1) Direktorja agencije imenuje vlada
na predlog predstojnika službe po predhodno izvedenem javnem natečaju.
(2) Javni
natečaj se objavi na spletnih straneh agencije in na spletnih straneh
ministrstva, pristojnega za upravo, lahko pa tudi v dnevnem tisku oziroma v
Uradnem listu Republike Slovenije. Javni natečaj mora biti objavljen največ 90
in najmanj 60 dni pred potekom mandata trenutnega direktorja agencije.
(3) Javni natečaj, ki se začne na predlog predstojnika službe, izvede posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet.
(4) Zoper odločbo o imenovanju ni
pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, pri čemer
pristojno sodišče o tem odloča prednostno.
(5) Če direktor umre, je razrešen ali
mu je potekel mandat in novi direktor še ni imenovan, imenuje vlada brez
javnega natečaja vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja novega direktorja,
vendar najdlje za šest mesecev. Glede pogojev za imenovanje
in razlogov za predčasno razrešitev se za vršilca dolžnosti direktorja
uporabljajo določbe 182. in 185. člena tega zakona.
(6) Pri začasni prepovedi opravljanja
nalog direktorja iz 186. člena tega zakona je imenovan vršilec dolžnosti do
prenehanja tega ukrepa.
182. člen
(mandat in pogoji za imenovanje
direktorja)
(1) Za direktorja je lahko imenovana
oseba, ki:
1.
je državljan Republike Slovenije,
2.
je poslovno sposobna,
3.
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev
izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih
programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne
smeri,
4.
ima najmanj deset let delovnih izkušenj na delovnem mestu, ki zahteva
izobrazbo iz prejšnje alineje,
5.
je strokovnjak na področjih, ki so v pristojnosti delovanja agencije,
6.
ima vodstvene, organizacijske in mednarodne izkušnje,
7.
ima višjo raven znanja angleškega jezika,
8.
ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kakor
šest mesecev oziroma ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja
zoper uradno dolžnost in javna pooblastila,
9.
zoper njo ni uveden kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
10.
izpolnjuje zahteve iz 183. in 183.a člena zakona,
11.
predloži izjavo o interesih in povezavah iz prvega odstavka 183.b člena
tega zakona.
(2) Direktor je imenovan za dobo petih
let in je lahko ponovno imenovan po predhodno izvedenem javnem natečaju.
(3) Vlada ob upoštevanju določb
88. člena in četrtega odstavka 217. člena tega zakona sklene z
direktorjem pogodbo o zaposlitvi.
183. člen
(opravljanje drugih dejavnosti in
nasprotje interesov)
(1) Za vse javne uslužbence agencije
veljajo omejitve glede opravljanja drugih dejavnosti in nasprotja interesov,
kot je to za uradnike določeno v zakonu, ki ureja javne uslužbence.
(2) Direktor in njegovi namestniki, njihov
zakonec ali zunajzakonski partner ter sorodnik v ravni vrsti do vključno
drugega kolena ne smejo:
-
sami kot fizične osebe opravljati dejavnosti na področju, ki ga je
pristojna urejati agencija,
-
biti člani upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki opravlja
dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
-
imeti lastniških deležev v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost na
področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali v pravnih osebah, ki imajo
lastniški delež v takih pravnih osebah.
183.a člen
(omejitev poslovanja)
(1) Direktor in njegovi namestniki ne
smejo:
-
sami kot fizične osebe poslovno sodelovati s fizičnimi ali pravnimi
osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati
agencija,
-
biti člani upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki poslovno
sodeluje s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju,
ki ga je pristojna urejati agencija,
-
imeti lastniških deležev v pravnih osebah, ki poslovno sodelujejo s
fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je
pristojna urejati agencija, ali v pravnih osebah, ki imajo lastniški delež v
takih pravnih osebah.
(2) Prepovedano poslovno sodelovanje iz
prejšnjega odstavka ne vključuje poslovnega sodelovanja zaradi uporabe javno
dostopnih storitev, ki jih zagotavljajo fizične ali pravne osebe, ki opravljajo
dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija.
183.b člen
(izjava o interesih in povezavah kandidata
za direktorja)
(1) Kandidat za direktorja mora podati
izjavo, s katero razkrije svoje interese in povezave, ki jih ima kot samostojni
podjetnik posameznik, imetnik lastniškega deleža v gospodarski družbi oziroma
član v upravnih in nadzornih organih družb, ki opravljajo dejavnost na
področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali ki so njihovi dobavitelji
elektronske komunikacijske opreme. Pri tem mora razkriti zlasti informacije o
statusu samostojnega podjetnika posameznika, o lastniških deležih v
gospodarskih družbah in o članstvu v upravnih in nadzornih organih teh družb.
Prav tako mora razkriti kakršnekoli druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na
objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.
(2) Direktor mora izjavo iz prejšnjega
odstavka v 30 dneh po imenovanju posredovati agenciji, ki jo objavi
na svoji spletni strani.
(3) Ob vsaki spremembi interesov in povezav
iz prvega odstavka tega člena, je direktor dolžan obvestiti agencijo, ki to
objavi na način iz prejšnjega odstavka, o tem takoj pisno obvestiti svet
agencije in vlado ter prenehati z delom v zadevah, v katerih bi ti interesi in
povezave lahko vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih
nalog.
(4) Če katerikoli član sveta agencije
oceni, da obstajajo povezave in interesi direktorja iz prvega odstavka tega
člena, ki jih ni navedel kot kandidat za direktorja ali o katerih ni obvestil
sveta agencije in vlade v skladu s prejšnjim odstavkom ali o katerih je v
skladu s prejšnjim odstavkom obvestil svet agencije in vlado, bi pa lahko
vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog, predlaga
svetu agencije, da o tem obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije. Pred
odločitvijo svet agencije pridobi mnenje direktorja. Komisijo za preprečevanje
korupcije lahko, če oceni, da obstajajo takšne povezave in interesi direktorja,
obvesti tudi vlada.
184. člen
(pristojnosti in odgovornosti direktorja
agencije)
(1) Direktor agencije:
1.
zastopa in predstavlja agencijo,
2.
vodi njeno poslovanje in organizira njeno delo ter sprejme statut
agencije,
3.
vodi postopke in daje pooblastila za vodenje postopkov v zadevah iz
pristojnosti agencije,
4.
izdaja posamične akte ter sprejema splošne akte in priporočila iz
pristojnosti agencije,
5.
varuje zaupnost podatkov agencije skladno s tem zakonom in drugimi
zakoni s področja njenega delovanja, vključno s poslovnimi skrivnostmi drugih
pravnih oseb, do katerih ima dostop pri izvajanju svojih nalog,
6.
pripravi in predloži svetu agencije v sprejem predlog programa dela,
finančnega načrta in letnega poročila ter sodeluje s svetom agencije v skladu z
njunimi pristojnostmi,
7.
sodeluje s posvetovalnimi sveti s področja delovanja agencije v skladu z
njihovimi pristojnostmi.
(2) Direktor lahko izmed vodij sektorjev na
agenciji imenuje do dva namestnika, ki v odsotnosti direktorja ter v primeru
prenehanja z delom iz tretjega odstavka prejšnjega člena na podlagi njegovega
pooblastila vodita, predstavljata in zastopata agencijo.
(3) Direktor
agenciji odgovarja za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim ali
protipravnim ravnanjem, po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti.
185. člen
(predčasna razrešitev direktorja)
(1) Direktor je predčasno razrešen le,
če:
-
to sam zahteva,
-
ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje iz prvega odstavka 182. člena,
razen pogoja iz 9. točke prvega odstavka 182. člena,
-
če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela na delovnem mestu
direktorja.
(2) Direktor je lahko predčasno
razrešen tudi, če Računsko sodišče Republike Slovenije v skladu s svojimi
pristojnostmi po zakonu, ki ureja računsko sodišče, da poziv za njegovo
razrešitev.
(3) Direktorja razreši vlada na lastno
pobudo ali na predlog sveta agencije, če obstajajo razlogi iz prvega in drugega
odstavka tega člena.
(4) O razlogih za predčasno razrešitev
mora biti direktor obveščen, hkrati pa mora imeti možnost zagovora.
(5) Vlada razreši direktorja z upravno
odločbo, v kateri mora obrazložiti razloge za svojo odločitev.
(6) Zoper odločbo iz prejšnjega
odstavka ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, pri
čemer pristojno sodišče odloča prednostno.
(7) Informacijo o razrešitvi
direktorja vlada javno objavi. V primeru, da ta informacija ne vsebuje
utemeljitve vseh razlogov za razrešitev, mora vlada na zahtevo razrešenega
direktorja odločbo iz petega odstavka v celoti javno objaviti na svojih
spletnih straneh.
(8) Razrešeni
direktor, ki je imel pred imenovanjem na agenciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
je razporejen na prosto delovno mesto v agenciji, ki ustreza njegovi delovni
usposobljenosti, za čas, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če takšnega delovnega mesta ni, mu vlada v skladu z zakonom, ki
ureja delovna razmerja, odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z določbami o
redni odpovedi.
(9) Če je direktor predčasno razrešen,
ker ne izpolnjuje več pogojev za njegovo imenovanje iz 8. ali 10. točke prvega
odstavka 182. člena, gre za razrešitev iz krivdnih razlogov in za odpoved
pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja.
186. člen
(začasna prepoved opravljanja nalog
direktorja)
(1) Vlada na lastno pobudo ali na
predlog sveta agencije z upravno odločbo odloči o začasni prepovedi opravljanja
nalog direktorja, če je zoper njega:
-
v zvezi z njegovim delom uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega
suma storitve kaznivega dejanja iz 257., 257. a, 261. ali 263. člena Kazenskega
zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09 in 91/11) ali
-
vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, za katerega je kot glavna kazen predpisana
zaporna kazen najmanj šest mesecev.
(2) V primerih iz prvega odstavka tega
člena se direktorju začasno odvzamejo pooblastila, hkrati pa se mu ponudi
sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto v agenciji. Le v
primerih, ko ni mogoče drugače zagotoviti zakonitosti poslovanja agencije
oziroma nepristranskosti njenega odločanja, se direktorju začasno odvzamejo
pooblastila direktorja in se mu hkrati prepove delo v agenciji.
(3) Začasna prepoved opravljanja nalog
direktorja iz prvega odstavka tega člena traja do:
-
dokončne odločitve vlade o njegovi razrešitvi,
-
poteka njegovega mandata ali
-
pravnomočno končanega kazenskega postopka.
(4) O razlogih za začasno prepoved
opravljanja nalog direktorja mora biti direktor obveščen, hkrati pa mora imeti
možnost zagovora.
(5) Vlada o začasni prepovedi
opravljanja nalog direktorja odloči z upravno odločbo, zoper katero je
zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
(6) Če je direktorju začasno v celoti
prepovedano opravljanje dela v agenciji, mu v času prepovedi pripada 50 %
osnovne plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal naloge direktorja agencije.
Če je direktorju ponujena sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto
v agenciji in to sprejme, mu v tem času pripada plača za to delovno mesto. Če
takšno ponudbo zavrne, pravice iz tega odstavka nima.
(7) Če se postopek zaradi kaznivega
dejanja iz prvega odstavka tega člena pred kazenskim sodiščem pravnomočno konča
tako, da ni podlage za razrešitev direktorja po tem zakonu, se z dnem
pravnomočnosti sodne odločbe odpravijo posledice ukrepa iz prvega odstavka tega
člena.
1.4 Delovanje agencije
187. člen
(število zaposlenih)
Agencija za izvajanje svojih pristojnosti v
programu dela določi ustrezno število zaposlenih glede na njene potrebe dela.
188. člen
(plače zaposlenih)
Za plače zaposlenih v agenciji veljajo
predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju.
189. člen
(financiranje agencije)
Agencija se financira izključno s prihodki
od plačil, ki so določena s tem zakonom in z drugimi zakoni s področij njenega
delovanja.
189.a člen
(postopek sprejemanja programa dela in
finančnega načrta)
(1) Ministrstva oziroma vladna služba, pristojna za
posamezna področja delovanja agencije, lahko agenciji do 31. maja tekočega
leta pošljejo strateške usmeritve za pripravo programa dela in finančnega načrta
za prihodnje koledarsko leto.
(2) Agencija osnutek programa dela in finančnega
načrta za prihodnje koledarsko leto najpozneje do 31. julija tekočega leta
predloži v javno obravnavo v skladu z 204. členom tega zakona.
(3) Direktor najpozneje do
30. septembra tekočega leta predloži svetu agencije v sprejem predlog
programa dela in finančni načrt za prihodnje koledarsko leto.
(4) Svet agencije do 31. oktobra
tekočega leta predloži sprejet program dela v seznanitev in finančni načrt v
soglasje vladi.
190. člen
(nadzor nad delom agencije)
(1) Statut agencije potrdi vlada.
(2) K finančnemu
načrtu agencije daje soglasje vlada.
(3) Agencija mora voditi računovodstvo
ločeno po področjih svojega urejanja v skladu z zakonom, ki ureja
računovodstvo, in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Računovodske izkaze in
poslovno poročilo agencije mora pregledati pooblaščeni revizor.
(4) Agencija mora vsako leto
pripraviti letno poročilo, h kateremu vlada da soglasje, in z njima seznani
državni zbor. Letno poročilo je sestavljeno iz poročila o delu in poslovnega
poročila.
(5) Nadzor nad zakonitostjo dela
agencije opravlja ministrstvo oziroma vladna služba, pristojna za posamezno delovno področje, na katerem deluje agencija. Ta
nadzor ne zajema možnosti poseganja v vsebino splošnih ali konkretnih pravnih
aktov, ki jih je izdala agencija v zvezi z izvajanjem njenih pristojnosti na
podlagi tega ali drugih zakonov s področij njenega delovanja.
(6) Nadzor nad zakonitostjo,
namembnostjo, učinkovito in uspešno rabo sredstev agencije opravlja računsko
sodišče.
(7) Ministrstvo, pristojno za upravo,
izvaja nadzor nad izvajanjem predpisov o upravnem postopku.
191. člen
(postopek pred agencijo)
(1) Agencija vodi postopek in izdaja
odločbe ter druge posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek,
če s tem zakonom ni določeno drugače. Kadar ta zakon določa, da se odločba ali
drug posamični akt izda po javnem razpisu, agencija izvede pred uvedbo
upravnega postopka postopek javnega razpisa po tem zakonu.
(2) Za odločanje v posamičnih zadevah
lahko direktor pooblasti osebo v agenciji, ki izpolnjuje pogoje za odločanje v
splošnem upravnem postopku.
(3) Odločba ali drug posamičen akt
agencije, izdan v upravnem postopku, sta dokončna, če ta ali drug zakon s
področja njenega delovanja ne določa drugače.
(4) Zoper odločbo ali drug posamičen
akt agencije iz prejšnjega odstavka so dovoljena le tista izredna pravna
sredstva po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, za katera je pristojna
agencija.
(5) Agencija sama opravlja upravno
izvršbo svojih izvršljivih odločb in lahko pri tem izreka ustrezne globe ter uporablja
prisilne ukrepe, ki so predpisani z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku,
predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
192. člen
(sodno varstvo)
(1) Zoper dokončne odločbe ali druge
posamične akte agencije je zagotovljeno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki
ureja upravni spor.
(2) Tožba v upravnem sporu zoper akte,
ki jih izda agencija na podlagi tega zakona, se vloži pri Upravnem sodišču
Republike Slovenije v Ljubljani. V sporu odloča upravno sodišče s sedežem v
Ljubljani.
(3) Postopki v zvezi s tožbami v
upravnem sporu iz prejšnjega odstavka so hitri. Sodišče o njih odloča
prednostno, kar velja tudi za sodišče, ki odloča o pravnih sredstvih.
193. člen
(zbiranje podatkov v zvezi s postopkom
pred upravnim sodiščem)
(1) Upravno sodišče zbira podatke o
številu in splošnem predmetu tožb v upravnem sporu, trajanju postopkov pred
sodiščem od vložitve tožbe do pravnomočne sodne odločbe ter o številu odločitev
o začasnih odredbah, ki jih je izdalo sodišče v zvezi z elektronskimi
komunikacijami.
(2) Upravno sodišče pošlje podatke iz
prejšnjega odstavka za tekoče leto ministrstvu, pristojnemu za pravosodje,
najpozneje do 31. januarja naslednje leto.
(3) Ministrstvo, pristojno za
pravosodje, prejete podatke posreduje Evropski komisiji in BEREC na njuno
utemeljeno zahtevo.
2. Cilji agencije na področju
elektronskih komunikacij
194. člen
(splošni cilji in načela)
(1) Agencija mora pri opravljanju
svojih nalog sprejeti vse ukrepe, ki so primerni za dosego ciljev iz 195. do
197. člena tega zakona, pri čemer morajo biti ukrepi sorazmerni ciljem, ki se
zasledujejo.
(2) Ukrepi, ki jih sprejema agencija,
morajo biti čim bolj tehnološko nevtralni, razen če z določbami tega zakona in
na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, ki urejajo
radiofrekvenčni spekter, ni določeno drugače.
(3) Agencija mora v okviru svojih
pristojnosti prispevati k uresničevanju usmeritev, ki so namenjene spodbujanju
kulturne in jezikovne raznolikosti ter tudi pluralnosti medijev.
195. člen
(spodbujanje konkurence)
Agencija pospešuje učinkovito konkurenco
pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij, elektronskih
komunikacijskih storitev in pripadajočih zmogljivosti ter storitev med drugim
tako, da zlasti:
1.
poskrbi, da uporabniki, vključno z uporabniki invalidi, starejšimi
uporabniki in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami v kar največjem
obsegu izkoristijo ugodnosti v smislu izbire, cene in kakovosti,
2.
zagotovi, da v sektorju elektronskih komunikacij, vključno s prenosom
vsebin, ni izkrivljanja ali omejevanja konkurence,
3.
spodbuja učinkovito uporabo radijskih frekvenc in številskega prostora
ter zagotovi njihovo učinkovito upravljanje,
4.
spodbuja gradnjo in razvoj omrežij ter storitev.
196. člen
(spodbujanje razvoja notranjega trga)
Agencija prispeva k razvoju notranjega trga
med drugim tako, da:
1.
odpravi preostale ovire pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih
omrežij, pripadajočih zmogljivosti in storitev ter elektronskih komunikacijskih
storitev na ravni EU,
2.
spodbuja gradnjo in razvoj vseevropskih omrežij, vzajemno delovanje
vseevropskih storitev in povezljivost med koncema,
3.
sodeluje z drugimi pristojnimi regulativnimi organi držav članic EU (v
nadaljnjem besedilu: drugi regulativni organi), z Evropsko komisijo in BEREC na
pregleden način, da bi zagotovila razvoj enotne prakse njihovega delovanja in
enotne uporabe zakonodaje EU.
197. člen
(podpiranje interesov državljanov)
Agencija podpira interese državljanov med
drugim tako, da zlasti:
1.
zagotovi vsem državljanom dostop do univerzalne storitve,
2.
poskrbi za visoko raven varstva potrošnikov pri njihovem poslovanju z
dobavitelji, zlasti z zagotovitvijo možnosti preprostih in ne predragih
postopkov reševanja sporov prek institucije, ki je neodvisna od vseh vpletenih
strank,
3.
prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov in
zasebnosti,
4.
spodbuja zagotavljanje jasnih informacij zlasti tako, da zahteva
preglednost tarif in pogojev za uporabo javnih komunikacijskih storitev,
5.
obravnava potrebe posebnih družbenih skupin, še posebej uporabnikov
invalidov, starejših uporabnikov in uporabnikov s posebnimi socialnimi
potrebami,
6.
poskrbi za ohranjanje celovitosti javnih komunikacijskih omrežij ter
varnosti teh omrežij in javnih komunikacijskih storitev,
7.
spodbuja možnost dostopa in razširjanja informacij ali uporabe aplikacij
ter storitev po lastni izbiri končnih uporabnikov,
8.
spodbuja ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta.
198. člen
(regulativna načela)
Agencija pri uresničevanju ciljev iz 194.
do 197. člena tega zakona uporabi objektivna, pregledna, nediskriminacijska in
sorazmerna regulativna načela med drugim s:
1.
spodbujanjem regulativne predvidljivosti z izvajanjem konsistentnega
regulativnega pristopa v primernih obdobjih pregleda,
2.
zagotavljanjem, da v podobnih razmerah ni diskriminacije pri obravnavi
fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in
storitve,
3.
zaščito konkurence v korist uporabnikov, vključno s spodbujanjem
ohranjanja odprtega in nevtralnega značaja interneta in, če je potrebno, s
spodbujanjem konkurence na področju infrastrukture,
4.
spodbujanjem učinkovitega vlaganja in inovacij na področju novih in
izboljšanih infrastruktur, vključno z zagotavljanjem, da vse obveznosti dostopa
ustrezno upoštevajo tveganje, ki ga sprejmejo podjetja, ki vlagajo, in z
omogočanjem različnih dogovorov o sodelovanju med vlagatelji in strankami, ki
iščejo dostop, da razpršijo naložbeno tveganje in hkrati zagotovijo, da se
ohranita konkurenčnost na trgu in načelo nediskriminacije,
5.
ustreznim upoštevanjem različnih pogojev glede konkurence in
uporabnikov, ki obstajajo na različnih geografskih območjih države,
6.
nalaganjem predhodnih regulativnih obveznosti le, če ni učinkovite in
trajnostne konkurence, in z omilitvijo in odpravo teh obveznosti takoj, ko je
ta pogoj izpolnjen.
199. člen
(neodvisnost delovanja)
Agencija mora pristojnosti na področju
elektronskih komunikacij izvajati neodvisno od fizičnih in pravnih oseb, ki
zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvajajo elektronske
komunikacijske storitve.
3. Pristojnosti agencije na področju
elektronskih komunikacij
200. člen
(uradne evidence)
(1) Agencija vodi uradne evidence:
1.
operaterjev,
2.
imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc,
3.
imetnikov odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja,
4.
imetnikov radioamaterskih dovoljenj.
(2) Uradne evidence iz prejšnjega
odstavka vodi agencija kot med seboj povezano informatizirano zbirko podatkov.
(3) V uradni evidenci operaterjev
agencija vodi naslednje podatke:
1.
ime, naslov, davčno številko za fizične osebe,
2.
firmo, sedež, matično številko, registrsko številko za pravne osebe,
3.
o obvestilu, o javnem komunikacijskem omrežju oziroma javni
komunikacijski storitvi,
4.
o datumu začetka, spremembe ali prenehanja zagotavljanja javnih komunikacijskih
omrežij in izvajanja javnih komunikacijskih storitev,
5.
o odločbi o ugotovitvi, da gre za operaterja s pomembno tržno močjo,
6.
o poravnavanju obveznosti operaterjev, ki izvirajo iz tega zakona,
7.
o kaznovanju zaradi kršitev določil tega zakona.
(4) V uradni evidenci imetnikov odločb
o dodelitvi radijskih frekvenc agencija vodi naslednje podatke:
1.
ime, naslov, davčno številko za fizične osebe,
2.
firmo, sedež, matično številko, registrsko številko za pravne osebe,
3.
o odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, o elektronskem komunikacijskem
omrežju, oziroma elektronski komunikacijski storitvi, za katero se uporablja
dodeljena radijska frekvenca, o datumu prenehanja veljavnosti te odločbe in
druge podatke iz te odločbe,
4.
o poravnavanju obveznosti imetnika odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc, ki izvirajo iz tega zakona,
5.
o kaznovanju imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc zaradi
kršitev določil tega zakona.
(5) V uradni evidenci imetnikov odločb
o dodelitvi elementov oštevilčenja agencija vodi naslednje podatke:
1.
ime, naslov, davčno številko za fizične osebe,
2.
firmo, sedež, matično številko, registrsko številko za pravne osebe,
3.
o odločbi o dodelitvi elementov oštevilčenja, o elektronskem
komunikacijskem omrežju oziroma elektronski komunikacijski storitvi, za katero
se uporabljajo dodeljeni elementi oštevilčenja, o datumu prenehanja veljavnosti
te odločbe ter druge podatke iz te odločbe,
4.
o poravnavanju obveznosti imetnika ali imetnikov odločb o dodelitvi
elementov oštevilčenja, ki izvirajo iz tega zakona,
5.
o kaznovanju imetnikov odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja zaradi
kršitev določil tega zakona.
(6) V uradni evidenci imetnikov
radioamaterskih dovoljenj agencija vodi naslednje podatke:
1.
ime in naslov za fizične osebe,
2.
firmo, sedež, matično številko, registrsko številko za pravne osebe,
3.
o dodeljenem klicnem znaku.
(7) Agencija lahko v tem členu
navedene podatke pridobiva tudi iz uradnih evidenc drugih državnih organov in
neposredno po elektronski poti.
(8) Agencija vodi podatke iz tretjega
odstavka tega člena, dokler operater zagotavlja javna komunikacijska omrežja
oziroma izvaja javne komunikacijske storitve na podlagi tega zakona, nato pa
jih hrani trajno. Podatke iz četrtega in petega odstavka tega člena pa agencija
vodi ves čas, dokler ima fizična ali pravna oseba pravico uporabljati radijske
frekvence oziroma uporabljati številke, nato pa jih hrani trajno.
201. člen
(zbiranje in dajanje podatkov in
informacij)
(1) Vse fizične in pravne osebe, ki
zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvajajo elektronske
komunikacijske storitve, morajo dati agenciji na podlagi njene pisne zahteve na
voljo vse podatke in informacije, s katerimi razpolagajo, vključno z listinami
in finančnimi podatki, ki jih agencija potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti
po tem zakonu, med drugim za:
1.
sistematično ali posamično preverjanje izpolnjevanja zahtev, povezanih z
učinkovito uporabo radijskih frekvenc ali elementov oštevilčenja, s prispevki
za financiranje univerzalne storitve ali plačil na podlagi obvestila, za
uporabo radijskih frekvenc, za uporabo elementov oštevilčenja oziroma plačil za
učinkovito rabo omejene naravne dobrine,
2.
posamično preverjanje izpolnjevanja določb tega zakona ali posamičnih
aktov agencije,
3.
oceno varnosti in celovitosti storitev in omrežij operaterjev, vključno
z dokumentiranimi varnostnimi politikami,
4.
reševanje sporov po določbah tega zakona,
5.
izvedbo postopkov, povezanih z vlogami za dodelitev pravic uporabe
omejenih dobrin na podlagi tega zakona,
6.
objavo primerjalnih pregledov kakovosti in cen storitev v korist
potrošnikov,
7.
jasno opredeljene statistične namene,
8.
izvedbo analiz upoštevnih trgov in izvajanje drugih pristojnosti na
področju zagotavljanja konkurence,
9.
izvedbo njenih pristojnosti na področju gradnje.
(2) Pri izvajanju pristojnosti iz
prejšnjega odstavka ima agencija predvsem pravico, da od fizičnih in pravnih
oseb iz prejšnjega odstavka zahteva, da ji morajo predložiti tudi informacije
in podatke o prihodnjem razvoju omrežja ali storitev, če bi ta lahko vplival na
veleprodajne storitve, ki jih dajo na voljo konkurentom. Agencija lahko od
operaterjev s pomembno tržno močjo na veleprodajnih trgih tudi zahteva, da
predložijo računovodske podatke o maloprodajnih trgih, ki so povezani s temi
veleprodajnimi trgi.
(3) Zahtevani podatki in informacije
morajo biti sorazmerni namenu, za katerega bodo uporabljeni. Agencija mora v
zahtevi navesti namen uporabe zahtevanih informacij in informacije obravnavati
v skladu s sedmim odstavkom tega člena.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega
člena morajo agenciji predložiti podatke in informacije brezplačno ter v obsegu
in roku, določenem v zahtevi agencije. Nepravočasno sporočanje podatkov in
informacij ter sporočanje napačnih, nepopolnih podatkov ali informacij v
nasprotju z zahtevo agencije se šteje za kršitev dolžnosti dajanja zahtevanih
podatkov in informacij.
(5) Agencija mora Evropski komisiji na
njeno utemeljeno zahtevo poslati podatke in informacije, ki jih Evropska
komisija potrebuje za izvajanje svojih nalog in so sorazmerne izvajanju teh nalog.
Če je agencija zahtevane podatke in informacije predhodno pridobila od določene
osebe iz prvega odstavka tega člena, mora to osebo pred izročitvijo teh
podatkov in informacij o tem obvestiti in ji pojasniti, da Evropska komisija
lahko te podatke in informacije posreduje tudi drugim regulativnim organom. Če
ta oseba utemeljeno nasprotuje, da bodo ti podatki in informacije posredovani
drugim organom urejanja, mora agencija o tem obvestiti Evropsko komisijo.
(6) Agencija lahko da podatke in
informacije, pridobljene od oseb iz prvega odstavka tega člena, na voljo drugim
regulativnim organom ali
drugim pristojnim organom na njihovo utemeljeno
zahtevo. Agencija lahko od
drugih regulativnih organov ali drugih pristojnih organov zahteva podatke in
informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.
(7) Pri posredovanju in uporabi
zaupnih podatkov in informacij mora agencija poskrbeti, da se ohrani stopnja
njihove zaupnosti. Zaupne podatke in informacije, ki jih agencija pridobi od
drugega regulativnega organa, lahko uporabi le za namen, za katerega jih je
zahtevala.
(8) Če agencija meni, da bi pripomogla
k odprtosti in konkurenčnosti trga, lahko določene podatke in informacije tudi
objavi. Pri tem mora s splošnim aktom podrobneje določiti način dostopa do
takih objav.
202. člen
(uporaba standardov in specifikacij)
(1) Za zagotavljanje storitev,
tehničnih vmesnikov in omrežnih funkcij in kadar je to nujno potrebno za
zagotovitev medsebojnega vzajemnega delovanja storitev in boljšo izbiro za
uporabnike, agencija in drugi pristojni državni organi spodbujajo uporabo
standardov in specifikacij s seznama neobveznih standardov in specifikacij, ki
ga sestavi Evropska komisija ter objavi v Uradnem listu EU.
(2) Do objave standardov in
specifikacij v skladu s prejšnjim odstavkom agencija in drugi pristojni državni
organi spodbujajo uporabo standardov in specifikacij, ki so jih sprejele
evropske organizacije za standarde, kot so Evropski odbor za standardizacijo
(CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropski
inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI).
(3) Če standardi in specifikacije iz
prejšnjega odstavka ne obstajajo, agencija in drugi pristojni državni organi
spodbujajo uvedbo mednarodnih standardov ali priporočil, ki jih sprejme
Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU), Evropska konferenca poštnih in
telekomunikacijskih uprav (CEPT), Mednarodna organizacija za standardizacijo
(ISO) ali Mednarodna komisija za elektrotehniko (IEC).
203. člen
(nevtralnost interneta)
(1) Agencija spodbuja ohranitev
odprtega in nevtralnega značaja interneta ter možnost dostopa in razširjanja
informacij ali uporabe aplikacij in storitev po lastni izbiri končnih
uporabnikov.
(2) Agencija mora cilje iz prejšnjega
odstavka še posebej upoštevati pri izvajanju svojih pristojnosti iz 3. in 4.
točke drugega odstavka 132. člena tega zakona in tretjega ter četrtega odstavka
133. člena tega zakona in pri svojih pristojnostih v zvezi z izvajanjem 2.
točke prvega odstavka 129. člena s strani operaterja omrežja in izvajalca
storitev dostopa do interneta.
(3) Operaterji
omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta si kar najbolj prizadevajo
za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta, s tem da ne smejo
omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni
posameznih storitev ali aplikacij, jih neenako obravnavati ali izvajati ukrepov
za njihovo razvrednotenje, razen v primeru:
1.
nujnih ukrepov v primeru izjemnih stanj v skladu s 83. členom tega
zakona,
2.
nujnih ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij v skladu s
158. členom tega zakona,
3.
odločbe sodišča.
(4) Ukrepi iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti sorazmerni,
nediskriminacijski, časovno omejeni in v obsegu, ki je nujno potreben.
4. Javnost dela na področju
elektronskih komunikacij
204. člen
(vpliv javnosti)
(1) Agencija in drugi državni organi
morajo pri oblikovanju politike na trgu elektronskih komunikacij pred
sprejetjem ukrepov, ki bodo pomembno vplivali na ta trg, in pri sprejemanju
predpisov pridobiti in primerno upoštevati mnenje zainteresirane javnosti.
(2) Agencija in drugi državni organi
morajo pred sprejetjem aktov in predpisov iz prejšnjega odstavka njihove
predloge objaviti in zbirati mnenja v objavljenem roku, ki ne sme biti krajši
od 30 dni.
(3) Po poteku roka iz drugega odstavka
tega člena in pred sprejetjem akta ali predpisa iz prvega odstavka tega člena
mora agencija ali drug državni organ na spletnih straneh objaviti pridobljena
mnenja in pripombe ter v objavi navesti način, kako so bila upoštevana, ali razloge,
zaradi katerih niso bila upoštevana. Pri tem se informacije in podatki, ki so
zaupne narave, ne objavijo.
205. člen
(javnost dela agencije)
(1) Delovanje agencije je javno.
(2) Program dela agencije, njen
finančni načrt in letno poročilo se objavijo na spletnih straneh agencije.
(3) Agencija mora v statutu z namenom
izvajanja določbe prvega odstavka podrobneje določiti:
1.
pravila v zvezi s postopkom za zbiranje mnenj na podlagi prejšnjega
člena tega zakona, v katerem opredeli vsaj način in mesto objave aktov iz
prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona in rezultatov posvetovanja ter
obliko sprejemanja mnenj zainteresirane javnosti,
2.
način dostopa do podatkov in informacij, ki jih mora agencija
objavljati, ter drugih javnih podatkov in informacij,
3.
obliko sodelovanja s predstavniki potrošniških in invalidskih
organizacij ter organizacij drugih uporabnikov javnih komunikacijskih storitev.
(4) Agencija zagotavlja informacije
javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka so podatki, ki so si jih stranke izmenjale v postopkih posredovanja iz
220. člena tega zakona, izvzeti od dostopa, razen če se vpletene stranke z
razkritjem teh podatkov izrecno strinjajo.
206. člen
(objava podatkov in informacij)
(1) Agencija mora na svojih spletnih
straneh objavljati podatke in informacije najmanj o:
1.
sklenjenih pogodbah o medomrežnem povezovanju operaterjev s pomembno
tržno močjo,
2.
vzorčnih ponudbah tistih operaterjev omrežij, ki jih morajo oblikovati
in objaviti,
3.
izračunih nadomestila in stroškov za zagotavljanje univerzalne storitve,
4.
odločbah o pravicah uporabe radijskih frekvenc in elementov
oštevilčenja,
5.
izdanih radioamaterskih dovoljenjih,
6.
nameravanem in izvedenem prenosu pravice do uporabe radijskih frekvenc
in elementov oštevilčenja,
7.
javnih pozivih za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti na podlagi
tega zakona,
8.
javnih razpisih, ki jih vodi agencija na podlagi tega zakona,
9.
odločbah, ki se nanašajo na spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki
zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve,
10.
odločbah, ki se nanašajo na spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki
zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in končnimi
uporabniki,
11.
končanih postopkih nadzora,
12.
strategijah, ki jih sprejme na podlagi tega zakona.
(2) Agencija na svojih spletnih
straneh spodbuja ozaveščenost uporabnikov o obstoju in pomenu številk za klice
v sili in drugih telefonskih številk z dodano družbeno vrednostjo, ki se
začnejo s 116.
(3) Agencija na svojih spletnih straneh
objavi povezavo do informacij o pogojih in postopkih za izdajo dovoljenj,
potrebnih za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij, na spletnem
državnem portalu za podjetja in podjetnike e-VEM ter do evidence iz prvega
odstavka 14. člena tega zakona.
(4) Ne glede
na način objave iz prvega odstavka tega člena mora agencija zagotoviti objavo
tudi kako drugače, če tako določa drug zakon.
(5) Agencija
mora pri objavi podatkov in informacij primerno upoštevati prepoved razkritja
poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov.
(6) Agencija
spletne strani in portale, ki jih upravlja, oblikuje v skladu z mednarodnimi
priporočili za dostopnost spletnih vsebin, s čimer omogoča večjo dostopnost in
preglednost informacij, pomembnih za kakovostno izbiro.
5. Sodelovanje agencije z drugimi
organi na področju elektronskih komunikacij
5.1 Vloga Evropske komisije in BEREC
207. člen
(obveznost upoštevanja priporočil Evropske
komisije)
Agencija mora pri opravljanju svojih nalog
upoštevati priporočila Evropske komisije, izdana za uskladitev uporabe določb
direktiv iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Če se agencija odloči, da ne
bo upoštevala priporočila, o tem obvesti Evropsko komisijo in navede razloge za
svoje stališče.
208. člen
(upoštevanje mnenj in stališč BEREC)
Agencija pri spodbujanju boljšega
regulativnega usklajevanja in večje skladnosti ter ob sprejemanju odločitev o
svojih nacionalnih trgih podpira in v kar največjem obsegu upošteva mnenja in
skupna stališča BEREC.
5.2 Sodelovanje agencije z drugimi
regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC
209. člen
(sodelovanje in posvetovanje)
(1) Zaradi skladne uporabe evropskega
regulativnega okvira za elektronske komunikacije agencija sodeluje z drugimi
regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC.
(2) Agencija se mora posvetovati z
drugimi regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC pred sprejetjem
ukrepa, ki se nanaša na:
-
določitev upoštevnega trga ali
-
postopek tržne analize ali
-
naložitev, spremembo ali preklic določenih obveznosti iz poglavja o
zagotavljanju konkurence
in bi ukrep lahko vplival na trgovinsko
menjavo med državami članicami EU.
(3) V ta namen mora agencija
obrazloženi osnutek ukrepa iz prejšnjega odstavka hkrati sporočiti z uradnim
obvestilom drugim regulativnim organom, Evropski komisiji in BEREC, ter jim
omogočiti, da v enem mesecu sporočijo svoje pripombe.
(4) Agencija opravi posvetovanje iz
drugega odstavka tega člena po končanem posvetovanju z zainteresirano javnostjo
iz 204. člena tega zakona in predloži drugim regulativnim organom, Evropski
komisiji in BEREC tudi že pridobljena mnenja in pripombe javnosti, razen če je
drugače določeno v priporočilih ali smernicah Evropske komisije, v katerih so
opredeljena oblika, štetje rokov, vsebina in podrobne informacije v zvezi z
uradnim obvestilom iz prejšnjega odstavka, ter okoliščine, v katerih uradno
obvestilo ni potrebno.
(5) Agencija lahko po poteku roka iz
tretjega odstavka tega člena sprejme osnutek ukrepa, pri čemer mora v kar
največjem obsegu upoštevati pripombe, prejete od drugih regulativnih organov,
Evropske komisije in BEREC.
(6) Agencija mora vse sprejete končne
ukrepe iz drugega odstavka tega člena sporočiti Evropski komisiji in BEREC.
210. člen
(postopek sodelovanja in posvetovanja pred
sprejetjem ukrepa, ki se nanaša na določitev upoštevnega trga ali postopek
tržne analize)
(1) Če Evropska komisija v enomesečnem
roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena sporoči, da bi predlagani osnutek
ukrepa iz prve ali druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena oviral
delovanje enotnega trga ali da resno dvomi o njegovi združljivosti z veljavno
zakonodajo EU, mora agencija odložiti sprejetje predlaganega ukrepa za dodatna
dva meseca.
(2) Če Evropska komisija v tem času
sprejme odločitev, na podlagi katere mora agencija umakniti osnutek ukrepa,
agencija osnutek ukrepa spremeni ali umakne v šestih mesecih po izdaji
odločitve Evropske komisije. Če je osnutek ukrepa spremenjen, začne agencija v
skladu s postopki iz 204. člena tega zakona javno posvetovanje in Evropsko
komisijo v skladu z določbo iz drugega odstavka prejšnjega člena ponovno uradno
obvesti o osnutku ukrepa.
211. člen
(postopek sodelovanja in posvetovanja pred
sprejetjem ukrepa, ki se nanaša na naložitev, spremembo ali preklic določenih
obveznosti)
(1) Če Evropska komisija v enomesečnem
roku iz tretjega odstavka 209. člena sporoči, da bi predlagani ukrep iz tretje
alineje drugega odstavka 209. člena oviral delovanje enotnega trga ali da resno
dvomi o njegovi združljivosti z veljavno zakonodajo EU, mora agencija za
dodatne tri mesece odložiti sprejetje predlaganega ukrepa.
(2) V obdobju treh mesecev agencija
tesno sodeluje z Evropsko komisijo in BEREC, da se opredeli najustreznejši in
najučinkovitejši ukrep glede na cilje, ki se zasledujejo na notranjem trgu za
elektronske komunikacije.
(3) V obdobju iz prejšnjega odstavka
tega člena lahko agencija predlagani ukrep spremeni ali umakne, pri čemer v kar
največjem obsegu upošteva sporočilo Evropske komisije in morebitno mnenje ali
nasvet BEREC, lahko pa predlagani ukrep ohrani.
(4) Če po poteku obdobja treh mesecev
iz drugega odstavka tega člena Evropska komisija izda priporočilo, naj agencija
spremeni ali umakne predlagani ukrep, agencija na podlagi tega priporočila v
enem mesecu sprejme končni ukrep in ga sporoči Evropski komisiji. Enomesečni
rok se lahko podaljša, če je to potrebno za ponovno izvedbo javnega
posvetovanja.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka se lahko agencija odloči, da priporočila Evropske komisije ne bo
upoštevala in predlaganega ukrepa ne bo spremenila ali umaknila, kar mora
ustrezno obrazložiti.
212. člen
(notifikacija nujnih in izrednih ukrepov)
(1) Če je to potrebno zaradi
takojšnega varstva konkurence ali pravic uporabnikov, lahko agencija izjemoma
brez posvetovanja v skladu z drugim do četrtim odstavkom 209. člena in prvim
odstavkom 210. člena tega zakona sprejme začasni ukrep, ki pa mora biti
sorazmeren s cilji, ki jih želi doseči. Agencija mora začasni ukrep skupaj z
vsemi razlogi za njegovo sprejetje nemudoma poslati drugim regulativnim
organom, Evropski komisiji in BEREC.
(2) Če želi agencija začasni ukrep iz
prejšnjega odstavka spremeniti v stalnega ali podaljšati njegovo veljavnost,
mora upoštevati drugi do četrti odstavek 209. člena in prvi odstavek 210. člena
tega zakona.
5.3 Sodelovanje agencije in drugih
pristojnih državnih organov ali organizacij javnega sektorja
213. člen
(splošno)
Kadar so za določeno področje, za katero je
na podlagi tega zakona pristojna agencija, pristojni tudi drugi državni organi,
morajo agencija in pristojni drugi državni organi med seboj sodelovati in se
posvetovati.
214. člen
(sodelovanje agencije z organom,
pristojnim za varstvo konkurence)
(1) Agencija in organ, pristojen za
varstvo konkurence, si morata izmenjavati podatke in informacije, ki jih
potrebujeta za izvajanje svojih pristojnosti. Pri tem morata ohraniti stopnjo
njihove zaupnosti.
(2) Podatki in informacije iz
prejšnjega odstavka morajo biti omejeni le na to, kar je primerno in sorazmerno
namenu, zaradi katerega pride do njihove izmenjave.
(3) Pri analiziranju upoštevnih trgov
in določanju pomembne tržne moči po tem zakonu agencija sodeluje z organom,
pristojnim za varstvo konkurence, kar pa ne posega v njeno izključno
pristojnost sprejemanja odločitev na tem področju.
215. člen
(sodelovanje z informacijskim
pooblaščencem)
Informacijski pooblaščenec lahko v
postopkih, ki so po tem zakonu v njegovi pristojnosti, zaprosi agencijo za
sodelovanje.
216. člen
(sodelovanje z organi, pristojnimi za
varnost in celovitost omrežij)
Zaradi zagotavljanja varnosti in
celovitosti omrežij lahko agencija zaprosi za strokovno sodelovanje tudi
SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda Akademska in raziskovalna mreža
Slovenije (ARNES), in druge organe, pristojne za varnost in celovitost omrežij.
XV. REŠEVANJE SPOROV
217. člen
(pristojnost za reševanje sporov)
(1) Agencija rešuje spore med subjekti
na trgu elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, kakršni so:
-
spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska
komunikacijska omrežja oziroma storitve, če se spori nanašajo na pravice in
obstoječe obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani
predpisi, splošni in posamični akti (medoperaterski spori) ter
-
spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska
komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori
nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi
izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju
elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev (spori končnih
uporabnikov).
(2) Spori med fizičnimi in pravnimi
osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve,
in drugimi fizičnimi in pravnimi osebami, ki imajo koristi od obveznosti
dostopa oziroma medomrežnega povezovanja, ki je bila naložena ali dogovorjena v
skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim splošnim ali posamičnim
aktom agencije, se rešujejo kot medoperaterski spori.
(3) Reševanje sporov iz prvega in
drugega odstavka tega člena ne posega v morebitno sodno pristojnost.
(4) Agencija pri izvajanju nalog
reševanja sporov iz prvega odstavka tega člena deluje neodvisno in ne sme
zaprositi ali prejemati navodil od drugih državnih organov. Navedeno ne vpliva
na možnost posvetovanja agencije z organom, pristojnim za varstvo konkurence,
ali organom, pristojnim za varstvo potrošnikov, kjer agencija to oceni za
primerno.
218. člen
(postopek reševanja spora)
(1) Agencija si prizadeva rešiti spor
s posredovanjem v skladu z določili postopka iz 220. člena tega zakona.
(2) Če katera od strank nasprotuje
posredovanju agencije ali to ne pripelje do poravnave ali sporazuma med
strankami in o zadevi ni bil sprožen sodni postopek, agencija nadaljuje
postopek reševanja spora ter o sporu odloči z odločbo.
(3) V postopku reševanja sporov
agencija uporablja določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kadar s
tem zakonom ni določeno drugače.
(4) Če katera koli stranka med
postopkom reševanja spora pred agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim
sodiščem ali zahtevek za rešitev spora umakne, se postopek reševanja spora pred
agencijo ustavi.
(5) Če stranka, ki je zahtevala
začetek postopka, ne pride na ustno obravnavo, čeprav je bila nanjo pravilno
vabljena, in v določenem roku ne odgovori na prejeti zapisnik o opravljeni
ustni obravnavi, se šteje, da je umaknila zahtevek. Agencija mora vlagatelja
zahteve za rešitev spora opozoriti na posledice, ki ga doletijo, če v določenem
roku ne odgovori na predloženi zapisnik.
(6) Agencija izda odločbo čim prej,
najpozneje pa v štirih mesecih od uvedbe postopka reševanja spora.
(7) Agencija mora odločiti na podlagi
zakona, podzakonskih predpisov in splošnih aktov ter v skladu s cilji, ki jih
na podlagi 194., 195., 196. in 197. člena tega zakona zasleduje na trgu, zlasti
glede zagotavljanja učinkovite konkurence in zaščite interesov uporabnikov. V
postopku reševanja sporov morajo stranke polno sodelovati z agencijo. Fizične
in pravne osebe, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma
storitve, ali druge stranke v sporu morajo v skladu s 4. točko prvega odstavka
201. člena tega zakona agenciji na njeno pisno zahtevo dati na voljo vse
potrebne informacije, s katerimi razpolagajo.
(8) Agencija mora odločbe, ki se
nanašajo na spore iz prve alineje prvega odstavka in iz drugega odstavka 217.
člena tega zakona, javno objaviti v obliki, ki upošteva prepoved objave
poslovnih skrivnosti strank, razen če stranke predlagajo objavo svojih
poslovnih skrivnosti. Agencija na svojih spletnih straneh objavlja tudi
informacije o sporih iz druge alineje prvega odstavka 217. člena tega zakona,
ki jih obravnava, pri čemer pa ne sme objaviti osebnih podatkov ali poslovnih
skrivnosti.
219. člen
(reševanje čezmejnih sporov)
(1) V sporu med subjekti na trgu
elektronskih komunikacij, ki nastane v različnih državah članicah EU in za
katerega so poleg agencije pristojni še eden ali več drugih regulativnih
organov, mora agencija uskladiti prizadevanja za njegovo rešitev skupaj z njimi
in v skladu s cilji, ki jih pristojni organi na trgu zasledujejo. Hkrati ima
agencija tudi pravico, da se posvetuje z BEREC zaradi konsistentnosti rešitve
spora v skladu s cilji sekundarne zakonodaje EU.
(2) Če je bil spor predložen v
reševanje agenciji in po uskladitvi z drugimi pristojnimi organi urejanja, se
smiselno uporabljajo določbe 217. in 218. člena tega zakona.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega
člena agencija lahko, še preden sprejme ukrep za njegov rešitev, od BEREC
zahteva, da sprejme mnenje o ukrepu. Če je v zvezi z rešitvijo spora agencija
ali kateri koli regulativni organ zahteval mnenje BEREC, agencija počaka nanj
in ga v čim večjem obsegu upošteva. Ne glede na to lahko po potrebi sprejme
nujne ukrepe.
(4) Če je za reševanje spora pristojna
agencija, si prizadeva rešiti spor s posredovanjem v skladu z določili iz 220.
člena tega zakona.
(5) Če katera od strank nasprotuje
posredovanju agencije ali to ne pripelje do poravnave ali sporazuma med
strankami ter o zadevi ni bil sprožen sodni postopek, agencija po uskladitvi z
drugimi regulativnimi organi ter v skladu s cilji, ki jih pristojni organi
zasledujejo na trgu in ob upoštevanju mnenj BEREC, nadaljuje postopek reševanja
spora in o sporu odloči z odločbo.
220. člen
(posredovanje)
(1) Agencija v osmih dneh po prejemu
predloga za rešitev spora ene od sprtih strani ali v primeru 90. člena tega
zakona tudi po uradni dolžnosti pisno obvesti sprti strani o uvedbi
posredovalnega postopka in pogojih za reševanje spora z odločbo agencije iz
drugega odstavka 218. člena tega zakona, če do sporazuma ne pride.
(2) Agencija ima v posredovalnem
postopku vlogo posrednika in vodi celoten postopek tako, da upošteva načela
nepristranskosti, enakosti, zakonitosti, pravičnosti in zaupnosti ter cilje, ki
jih zasleduje v skladu s 194., 195., 196. in 197. členom tega zakona.
(3) Če agencija končnemu uporabniku,
ki je vlagatelj zahteve za rešitev spora iz druge alineje prvega odstavka 217.
člena tega zakona, predloži predlog sporazumne rešitve, ki ga je pripravila
fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja in
storitve, in s katerim ta v celoti ugodi zahtevku končnega uporabnika,
vlagatelj pa na ta predlog v za to določenem roku ne odgovori, se šteje, da se
strinja s ponujeno rešitvijo in je umaknil zahtevek. Agencija mora v predloženem
predlogu sporazumne rešitve vlagatelja zahteve za rešitev spora opozoriti na
posledice, če ne odgovori v roku, določenem v predloženem predlogu.
(4) Posredovalni postopek je zaupne
narave, kar mora spoštovati vsakdo, kdor v njem kakor koli sodeluje.
(5) Agencija lahko pravila
posredovanja natančneje opredeli v splošnem aktu.
220.a člen
(reševanje sporov zaradi znižanja stroškov
elektronskih komunikacijskih omrežij)
(1) Agencija z namenom spodbujanja
učinkovitejše gradnje in postavitve elektronskih komunikacijskih omrežij ter
souporabe obstoječe fizične infrastrukture v primerih, določenih v šestem
odstavku 9.a člena, drugem odstavku 10. člena, šestem odstavku 14.a člena,
petem odstavku 91.a člena in sedmem odstavku 93. člena tega zakona (spori
zaradi znižanja stroškov elektronskih komunikacijskih omrežij) po določbah tega
člena rešuje:
-
spore med operaterji omrežij,
-
spore med operaterji omrežij in drugimi infrastrukturnimi operaterji ter
-
spore med operaterji omrežij in investitorji v javna komunikacijska
omrežja oziroma investitorji v druge vrste gospodarske javne infrastrukture.
(2) Reševanje sporov iz prejšnjega odstavka
ne posega v morebitno sodno pristojnost.
(3) Če o zadevi ni bil sprožen sodni
postopek, agencija odloči o sporu z odločbo ob uporabi tretjega do petega odstavka
218. člena tega zakona.
(4) Pri reševanju sporov iz druge in tretje
alineje prvega odstavka tega člena se lahko agencija posvetuje z regulativnimi
organi s področja delovanja drugih infrastrukturnih operaterjev.
(5) Agencija izda odločbo čim prej,
najpozneje pa v štirih mesecih od uvedbe postopka reševanja spora v primeru
spora na podlagi sedmega odstavka 93. člena tega zakona glede dostopa do
obstoječe fizične infrastrukture ter v dveh mesecih od uvedbe postopka reševanja
spora v primerih kot so določeni v šestem odstavku 9.a člena, drugem odstavku
10. člena, šestem odstavku 14.a člena, petem odstavku 91.a člena.
(6) V postopku reševanja sporov morajo
stranke dosledno sodelovati z agencijo in ji na njeno pisno zahtevo dati na
voljo vse potrebne informacije, s katerimi razpolagajo.
XVI. NADZOR IN ODLOČANJE O PREKRŠKIH
221. člen
(pristojnost za nadzor)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov, razen v
primerih, ki spadajo v pristojnosti informacijskega pooblaščenca na podlagi
155. in 157. člena tega zakona. Agencija opravlja tudi nadzor nad izvajanjem
vseh posamičnih aktov in ukrepov, ki jih sprejema na podlagi tega zakona ter na
njegovi podlagi sprejetih predpisov in splošnih aktov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
agencija ne nadzira določb IV. poglavja tega zakona, razen tretjega in osmega odstavka 20. člena in
drugega odstavka 22. člena.
(3) Agencija na ozemlju Republike
Slovenije nadzira tudi izvajanje določb predpisov EU s področja elektronskih
komunikacij, ki imajo neposredni učinek v pravnem redu Republike Slovenije in
hkrati določajo nadzor njihovega izvajanja s strani nacionalnih regulativnih
organov s področja elektronskih komunikacij, kot tudi sankcioniranje na ravni
držav članic.
222. člen
(sodelovanje med organi nadzora)
Agencija in informacijski pooblaščenec se
morata obveščati o izvedenih ukrepih nadzora, drug drugemu zagotavljati
podatke, potrebne za izvajanje nadzora, in medsebojno strokovno sodelovati.
223. člen
(postopek nadzora)
(1) V postopku nadzora po tem zakonu
se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem zakonom
ni določeno drugače.
(2) Če izvaja nadzor informacijski
pooblaščenec, se v postopku nadzora uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov.
224. člen
(postopek nadzora fizičnih in pravnih
oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve)
(1) Če agencija pri nadzoru fizičnih
in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma
storitve, ugotovi nepravilnosti pri izvajanju določb tega zakona ter na njegovi
podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov in posamičnih aktov ali ukrepov, ki
jih sama sprejema, te osebe o tem pisno obvesti in jim da možnost, da se o
zadevi izrečejo v razumnem roku.
(2) Agencija lahko po prejemu odgovora
ali po poteku roka za odgovor iz prejšnjega odstavka zahteva ustavitev kršitve
iz prejšnjega odstavka tega člena takoj ali v razumnem roku ter hkrati sprejme
ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev odprave nepravilnosti.
(3) Z odločbo, izdano v postopku
nadzora, ki vsebuje ukrepe in razloge za odpravo nepravilnosti ter razumen rok
za izpolnitev naloženih ukrepov, lahko agencija naloži tudi prekinitev ali
odložitev zagotavljanja storitev ali paketa storitev, ki bi lahko, če bi se
nadaljevale, zelo škodile konkurenci, vse dokler oseba iz prvega odstavka tega
člena ne izpolni obveznosti dostopa na podlagi analize trga, ki se izvede v
skladu s 100. členom tega zakona.
(4) V primeru kršitev 102. člena in 1.
in 2. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona se ne uporabljajo določbe
prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Če ukrepi iz drugega odstavka tega
člena v določenem roku niso bili izpolnjeni, lahko agencija ob resnih in
ponavljajočih se kršitvah osebi iz prvega odstavka tega člena z odločbo prepove
nadaljnje zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali
pa začasno ali trajno odvzame pravico uporabe radijskih frekvenc ali elementov
oštevilčenja.
(6) Agencija lahko v primeru kršitve
iz prejšnjega odstavka osebi iz prvega odstavka tega člena izreče globo za
prekršek za obdobje kršitve, četudi je bila kršitev morebiti pozneje
odpravljena.
(7) Ne glede na določbo prvega,
drugega in petega odstavka tega člena lahko agencija, če ima dokaze o kršitvi,
ki pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost in življenje
ter zdravje ljudi ali bo povzročila resne gospodarske ali obratovalne težave
drugim izvajalcem ali uporabnikom elektronskih komunikacijskih omrežij ali
storitev ali drugim uporabnikom radijskega spektra, sprejme nujne začasne
ukrepe za odpravo tega stanja pred sprejetjem končne odločbe in ne da bi prej
določila rok za odpravo nepravilnosti ali dala možnost izreči se o zadevi. V tem
primeru dobi oseba iz prvega odstavka tega člena možnost, da se o zadevi izreče
in predlaga rešitev, vendar šele po sprejetju nujnih začasnih ukrepov.
225. člen
(trajanje začasnih ukrepov)
Začasni ukrepi iz sedmega odstavka
prejšnjega člena veljajo največ tri mesece, ki pa se lahko v primeru, da
izvršilni postopki niso bili končani, podaljšajo za nadaljnje obdobje do treh
mesecev.
226. člen
(pooblaščene osebe agencije)
(1) Naloge nadzora agencije na podlagi
tega poglavja opravljajo osebe, ki so zaposlene na agenciji in imajo za to
pooblastilo predstojnika službe Vlade Republike
Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije (v
nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe agencije).
(2) Pooblastilo za opravljanje nalog
nadzora se izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda predstojnik službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za
elektronske komunikacije.
(3) Pooblaščene osebe agencije morajo
izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor za
inšpektorje.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega
člena samostojno opravljajo naloge nadzora po tem zakonu, vodijo upravni
postopek ter izdajajo odločbe in sklepe v upravnem postopku. Za druga
pooblastila, pristojnosti, postopek in ukrepanje se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
227. člen
(pravna sredstva)
(1) Odločba agencije in
informacijskega pooblaščenca, izdana v postopku nadzora na podlagi tega zakona,
je v upravnem postopku dokončna. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v upravnem
sporu.
(2) Tožba v upravnem sporu zoper
dokončno odločbo, izdano v postopku nadzora po tem zakonu, se vloži na sedežu
Upravnega sodišča Republike Slovenije.
(3) Sodišče prve stopnje in sodišče,
ki odloča o pravnih sredstvih, odločata o tožbah v upravnem sporu po tem zakonu
prednostno.
228. člen
(prekrškovni organi)
(1) Agencija in informacijski
pooblaščenec odločata o prekrških za kršitve tega zakona in na njegovi podlagi
izdanih predpisov kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške,
vsak na svojem področju, ki ga nadzoruje.
(2) Prekrškovni postopki iz prejšnjega
odstavka se rešujejo po hitrem postopku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(3) Prekrškovni organ lahko za
prekrške iz tega zakona izreče globo v znesku, višjem od najnižje predpisane
mere za posamezni prekršek.
(4) Za nadzor pooblaščene osebe
agencije so hkrati tudi pooblaščene uradne osebe, ki vodijo postopek
prekrškovnega organa in v njem odločajo, vse pod pogoji in v skladu z zakonom,
ki ureja prekrške.
XVII. SVET ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
229. člen
(Svet za elektronske komunikacije
Republike Slovenije)
(1) Svet za elektronske komunikacije
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je organ za svetovanje pri
usmerjanju razvoja elektronskih komunikacij in pri varstvu interesov potrošnikov
na področju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, ki ga ustanovi državni zbor.
(2) Svet ima 11 članov, ki jih za dobo
pet let imenuje državni zbor. Pri tem štiri člane imenuje izmed predstavnikov
potrošniških, reprezentativnih invalidskih organizacij na predlog nacionalnega
sveta invalidskih organizacij in izobraževalnih institucij, tako da je imenovan
najmanj po en predstavnik iz omenjenih organizacij, preostalih sedem članov pa
izmed različnih strokovnjakov s področja elektronskih komunikacij.
(3) Predsednika ali predsednico (v
nadaljnjem besedilu: predsednik sveta) in namestnika ali namestnico predsednika
sveta imenujejo člani sveta izmed sebe.
(4) Člani sveta ne smejo biti:
1.
člani organov političnih strank,
2.
funkcionarji po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju,
3.
javni uslužbenci v državnih organih,
4.
osebe, ki so zaposlene pri operaterju ali so člani nadzornega sveta ali
upravnega odbora organizacije, ki opravlja dejavnost s področja urejanja iz
pristojnosti agencije, ali imajo lastninske deleže v organizacijah, ki
opravljajo dejavnost, ki je neposredno predmet urejanja iz pristojnosti
agencije, ali v organizacijah, ki imajo lastninski delež v takih organizacijah,
5.
osebe, katerih zakonec, zunajzakonski partner ali partner v skladu z
zakonom, ki ureja istospolno partnersko skupnost, ter sorodnik v ravni vrsti do
vključno drugega kolena je član nadzornega sveta ali upravnega odbora
organizacije, ki opravlja dejavnost s področja urejanja iz pristojnosti
agencije, ali ima lastninske deleže v organizaciji, ki opravlja dejavnost, ki
je neposredno predmet urejanja iz pristojnosti agencije, ali v organizaciji, ki
ima lastninski delež v taki organizaciji.
(5) Člani sveta imajo pravico do
povračila stroškov in do nagrade za svoje delo. Višino nagrade določi državni
zbor. Sredstva, pogoje za delo in informiranje sveta zagotovi agencija.
(6) Svet ima sekretarja, ki pomaga
predsedniku sveta pri pripravi in izvedbi seje ter opravlja druge strokovne in
administrativne naloge, ki so potrebne za nemoteno delo sveta. Sekretarja na
predlog direktorja agencije imenuje svet izmed zaposlenih v agenciji. Sekretar
je upravičen do 70 odstotkov sejnine člana sveta iz prejšnjega odstavka.
230. člen
(delovanje sveta)
(1) Svet sprejme svoj poslovnik.
(2) Svet se mora sestati na seji
najmanj dvakrat letno. Seja se skliče, če direktor agencije ali vsaj štirje
člani pisno zahtevajo sklic. Predsednik sveta lahko kadar koli skliče sejo.
(3) Sejam sveta lahko prisostvujeta
direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in predstojnik
službe oziroma predstavniki službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za
elektronske komunikacije.
(4) Seja sveta je sklepčna, če je
navzoča več kakor polovica članov. Sklepi se sprejemajo z navadno večino
navzočih članov.
231. člen
(naloge sveta)
(1) Svet daje mnenja, priporočila in
predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij, vključno glede
varstva potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami
na tem področju. Agencija lahko glede zadev s področja elektronskih komunikacij
svet zaprosi za mnenje. Mnenja, priporočila in predlogi sveta za agencijo niso
zavezujoči, mora pa se do njih opredeliti.
(2) Svet sme zahtevati informacije,
razen osebnih podatkov, od agencije, državnih organov in drugih akterjev na
področju elektronskih komunikacij. Pri uporabi zaupnih informacij mora svet
poskrbeti, da se ohrani stopnja njihove zaupnosti.
(3) Mnenja, priporočila in predloge iz
prvega odstavka tega člena agencija objavi na svojih spletnih straneh.
XVIII. KAZENSKE DOLOČBE
232. člen
(prekrški)
(1) Z globo do pet odstotkov letnega
prometa, ustvarjenega na trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih
komunikacijskih storitev v predhodnem poslovnem letu, se za prekršek kaznuje
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če:
1.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z zagotavljanjem
preglednosti, ali ne ravna v skladu z objavljeno vzorčno ponudbo za medomrežno
povezovanje oziroma operaterski dostop (102. člen),
2.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z zagotavljanjem enakega
obravnavanja (103. člen),
3.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z ločitvijo računovodskih
evidenc (104. člen),
4.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z dopustitvijo operaterskega
dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe (105. člen),
5.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih s cenovnim nadzorom ali
stroškovnim računovodstvom (106. člen),
6.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z regulacijo storitev (107.
člen),
7.
ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih s funkcijsko ločitvijo (108.
člen).
(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov
se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
233. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 50.000 do 400.000 eurov
se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
pisno ne obvesti agencije pred začetkom, spremembo ali prenehanjem zagotavljanja
javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih
storitev (prvi in osmi odstavek 5. člena),
1.a ne ravna v skladu z 9.a členom tega zakona,
2.
ne ravna v skladu z 10. členom tega zakona,
2.a ne ravna v skladu z 11.a členom tega zakona,
3.
ne pošlje podatkov ali pošlje napačne podatke organu, pristojnemu za
geodetske zadeve, v skladu s prvim in četrtim odstavkom 14. člena tega
zakona,
3.a ne ravna v skladu s 14.a členom tega zakona,
3.b uporablja radijske frekvence v nasprotju z določili
splošnega akta iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega zakona,
4.
ne uporablja radijskih frekvenc v skladu s prvim odstavkom 31. člena
tega zakona,
5.
ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc ali ne
izpolnjuje pogojev, določenih v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc (51. in
52. člen),
6.
pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj Republike
Slovenije ne deluje v skladu z odločbo, izdano na podlagi skupnega izbirnega
postopka, ki so ga izvedle pristojne institucije EU na podlagi predpisa EU
(tretji odstavek 51. člena in 10. točka 52. člena),
7.
je imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in brez predhodnega
soglasja agencije prenese pravico do uporabe teh radijskih frekvenc ali odda
pravico do uporabe teh radijskih frekvenc v najem (55. člen),
8.
kopiči radijske frekvence z namenom omejevati konkurenco na trgu (56.
člen),
9.
uporablja elemente oštevilčenja brez veljavne odločbe o dodelitvi
elementov oštevilčenja (64. člen),
10.
dodeljene številke na podlagi pravnega posla dodeljuje v uporabo
izvajalcem storitev in pri tem zaračuna več kakor le dejanske stroške (sedmi
odstavek 66. člena),
11.
imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja brez predhodnega
soglasja agencije prenese pravico do uporabe teh elementov oštevilčenja (prvi
odstavek 70. člena),
12.
ne sprejme ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za ustrezno
obvladovanje tveganj za varnost omrežij in storitev (prvi odstavek 79. člena),
13.
ne sprejme potrebnih ukrepov za zagotovitev celovitosti svojih omrežij
(80. člen),
14.
ne obvesti agencije o kršitvah varnosti ali celovitosti (prvi odstavek
81. člena),
15.
ne predloži informacij, potrebnih za oceno varnosti oziroma celovitosti
njihovih storitev in omrežij ali ne privoli v revizijo varnosti, ki jo na
njegove stroške izvede usposobljena neodvisna organizacija (82. člen),
16.
ne ravna v skladu s prvim odstavkom 83. člena,
17.
ne prilagodi svojega omrežja tako, da omogoča funkcijo prednosti (drugi
odstavek 83. člena),
18.
ob naravnih in drugih nesrečah ali ob katastrofalnem izpadu omrežja ne
izvede drugih ukrepov oziroma omejitev ali prekinitev delovanja v skladu s
sprejetimi ukrepi vlade (četrti odstavek 83. člena),
19.
ne sprejme ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za primer
izpada omrežja, vojnega ali izrednega stanja ter naravnih in drugih nesreč
oziroma teh ukrepov ne izvaja ves čas trajanja okoliščin, zaradi katerih so
bili sprejeti, razen če je bilo to nemogoče zaradi višje sile (prvi odstavek
84. člena),
20.
ne zagotavlja neprekinjenega dostopa do številke za klic v sili in
uporabe te številke (drugi odstavek 84. člena),
21.
ne ravna v skladu s prvim odstavkom 85. člena tega zakona,
22.
ne zagotavlja elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma ne izvaja
elektronskih komunikacijskih storitev v pravno samostojni družbi ali ne vodi
ločenih računovodskih evidenc za dejavnosti, povezane z izvajanjem in
zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij (89. člen),
23.
se ne pogaja o medomrežnem povezovanju (prvi odstavek 90. člena),
24.
ne varuje zaupnosti podatkov pri sklepanju pogodb o medomrežnem
povezovanju (tretji odstavek 90. člena),
25.
ne izvrši odločbe agencije iz četrtega odstavka 90. člena tega zakona,
26.
ne izvrši odločbe agencije o skupni uporabi iz drugega odstavka 91.
člena ali prvega odstavka 92. člena tega zakona,
26.a ne ravna v skladu z 91.a členom tega zakona,
26.b ne ravna v skladu s 93. in 93.a členom tega zakona,
27.
ne uresničuje pravice skupne uporabe v skladu s 94. členom tega zakona,
28.
ne obvesti agencije v skladu s prvim odstavkom 109. člena tega zakona,
29.
ne razvršča programov v skladu s tretjim odstavkom 112. člena tega
zakona,
30.
na podlagi odločbe agencije ne zagotovi dostopa do vmesnikov
aplikacijskega programa ali elektronskega programskega vodnika ali tega ne
zagotovi pod poštenimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji (četrti
odstavek 112. člena),
31.
ne spoštuje predpisanih zahtev za medsebojno delovanje digitalnih
interaktivnih televizijskih storitev in digitalne televizijske opreme, ki jo
uporabljajo potrošniki (peti odstavek 112. člena),
32.
njeni sistemi s pogojnimi dostopom do storitev digitalne televizije ali
radia ne delujejo v skladu s prvim odstavkom 113. člena tega zakona,
33.
ne zagotovi tehničnih storitev pod poštenimi, upravičenimi in
nediskriminacijskimi pogoji (drugi odstavek 113. člena),
34.
pri zagotavljanju pogojno dostopnih storitev teh računovodsko ne loči od
drugih dejavnosti (tretji odstavek 113. člena),
35.
pravic industrijske lastnine za izdelke in sisteme s pogojnim dostopom
pod pravičnimi in nediskriminacijskimi pogoji ne podeli proizvajalcem
uporabniške opreme (četrti odstavek 113. člena),
36.
s kakršnimi koli pogoji prepreči izdelovalcu, da v isti izdelek vključi
skupni vmesnik, ki dopušča priključitev na druge dostopne sisteme, ali
elemente, ki so značilni za druge dostopne sisteme (četrti odstavek 113.
člena),
37.
zagotavlja univerzalni imenik oziroma univerzalno imeniško službo in
različno obravnava podatke, ki jih dobi od različnih izvajalcev javno dostopne
telefonske storitve (četrti odstavek 116. člena),
38.
ne zagotavlja univerzalne storitve, ki ji je bila naložena z odločbo agencije
(prvi in četrti odstavek 118. člena),
39.
je izvajalec univerzalne storitve in pred prenosom sredstev krajevnega
dostopovnega omrežja na drugo pravno osebo z drugim lastnikom pisno ne obvesti
agencije (prvi odstavek 119. člena),
40.
cene posameznih storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev, in z
njimi povezani pogoji niso javno objavljeni, pregledni in nediskriminacijski
(prvi odstavek 120. člena),
41.
cene storitev, ki jih izvaja kot univerzalno storitev, niso enake na
celotnem ozemlju Republike Slovenije (drugi odstavek 120. člena),
42.
ne spoštuje odločbe agencije (četrti odstavek 120. člena),
43.
cen in splošnih pogojev ni določila v skladu s šestim odstavkom 120.
člena tega zakona,
44.
izmerjene vrednosti parametrov kakovosti univerzalne storitve, ki jo
izvaja, najmanj trikrat zaporedoma ne dosežejo mejnih vrednosti (šesti odstavek
123. člena),
45.
svojega prispevka izračunane obveznosti ne plača v kompenzacijski sklad
v roku in višini, ki ju z odločbo določi agencija (peti odstavek 126. člena),
46.
v roku, ki je določen s tem zakonom, ne obvesti agencije o prihodkih iz
zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih
komunikacijskih storitev (šesti odstavek 126. člena),
47.
ovira agencijo pri pregledu podatkov in oceni prihodkov (sedmi odstavek
126. člena),
48.
svojim naročnikom ne omogoči prenosljivosti številk (prvi odstavek 131.
člena),
49.
prenos številke drugemu operaterju naročniku zaračuna v nasprotju s
tretjim odstavkom 131. člena tega zakona,
50.
cene medomrežnega povezovanja niso stroškovno naravnane (šesti odstavek
131. člena),
51.
ne izvede prenosa številke in njenega aktiviranja v enem delovnem dnevu
od prejema podpisane pogodbe o prenosu številke (sedmi odstavek 131. člena),
52.
ne zagotavlja ustreznih in kakovostnih informacij glede dostopa do javno
dostopnih elektronsko komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev v skladu
z drugim odstavkom 132. člena tega zakona,
53.
ne spoštuje zahtev iz odločbe iz tretjega odstavka 133. člena tega
zakona,
54.
svojim uporabnikom ne omogoči brezplačnega dostopa do številk za klic v
sili (prvi odstavek 134. člena),
55.
ne omogoči uporabnikom invalidom klicev v sili z uporabo govornih in
znakovnih jezikov ter drugih oblik negovorjenih jezikov na način in v obsegu,
kakor je to tehnično mogoče (drugi odstavek 134. člena),
56.
v skladu s tehničnimi zmožnostmi pristojnim organom ne pošlje podatkov o
številki in lokaciji kličočega (četrti odstavek 134. člena),
56.a ne zagotovi prenosa govornega klica ter
standardizirani minimalni sklop podatkov sistema klica v sili iz vozil (e-klic)
organu, ki ga obravnava (peti odstavek 134. člena),
56.b v okviru svojih tehničnih zmožnosti ne zagotovi
storitve sistema javnega mobilnega obveščanja in alarmiranja (šesti odstavek
134. člena),
57.
ne obvešča uporabnikov v skladu s sedmim odstavkom 134. člena tega
zakona,
58.
ne obvesti uporabnikov in agencije v skladu z drugim odstavkom 141.
člena tega zakona,
59.
izvede ukrep, čeprav je naročnik ravnal v skladu s trinajstim odstavkom
142. člena,
60.
tehnično in organizacijsko ne ukrepa tako, da zagotovi varnost svojega
omrežja in svojih storitev (prvi odstavek 145. člena),
61.
ne sprejme takih ukrepov, ki zagotovijo raven varnosti in zavarovanja,
ki je sorazmerna s pričakovanimi tveganji in stroški ter v skladu s tehničnim
in tehnološkim razvojem (drugi odstavek 145. člena),
62.
ne opozori uporabnikov na posebna tveganja za varnost omrežja ali
storitev takoj, ko za tveganje izve, ali jih ne obvesti o vseh mogočih
sredstvih za odpravo tveganja in verjetnih stroških ali uporabnikom ne omogoči
hitrega in učinkovitega dostopa do zaščitnih ukrepov (prvi odstavek 146.
člena),
63.
ne varuje zaupnosti elektronskih komunikacij v skladu z drugim odstavkom
147. člena tega zakona,
64.
sebi ali komu drugemu pridobi podatke o vsebini, dejstvih in okoliščinah
prenesenih sporočil, ki presegajo najmanjšo potrebno mero, nujno potrebno za
izvajanje določenih elektronskih storitev, oziroma teh podatkov ne uporablja
samo za izvajanje teh storitev ter uresničevanje pogodbenih obveznosti v zvezi
z njimi (tretji odstavek 147. člena),
65.
ne seznani naročnika ali uporabnika v skladu s četrtim odstavkom 147.
člena tega zakona,
66.
nadzoruje oziroma prestreza komunikacije, kadar to ni izrecno dovoljeno
s tem zakonom (peti odstavek 147. člena),
67.
uporabniki niso bili predhodno pravilno obveščeni o snemanju, njegovem
namenu in trajanju hrambe posnetka ter posneto sporočilo ni bilo pravočasno
izbrisano v skladu s sedmim odstavkom 147. člena tega zakona,
68.
obvestilo o snemanju ni dano po istovrstnem mediju oziroma v enaki
obliki, kakor poteka snemana komunikacija (osmi odstavek 147. člena),
69.
ne vzpostavi svojih notranjih postopkov in ne zagotavlja neizbrisne
evidence o odzivanju na zahteve za dostop do osebnih podatkov naročnikov (prvi
odstavek 149. člena),
70.
podatkov o prometu po končani zvezi ne izbriše ali ne naredi tako, da
postanejo brezosebni (prvi odstavek 151. člena),
71.
ne pridobi naročnikovega oziroma uporabnikovega predhodnega soglasja v
skladu s tretjim odstavkom 151. člena tega zakona,
72.
podatke o prometu namesto oseb, ki so pod njenim nadzorom, obdeluje kdo
drug (peti odstavek 151. člena),
73.
ne ravna v skladu s šestim odstavkom 151. člena tega zakona,
74.
ne obdeluje lokacijskih podatkov v skladu s prvim odstavkom 152. člena
tega zakona,
75.
uporabniku ali naročniku krši pravico do začasne zavrnitve obdelave
podatkov iz tretjega odstavka 152. člena tega zakona,
76.
lokacijske podatke namesto oseb, ki so pod njenim nadzorom, obdeluje kdo
drug (četrti odstavek 152. člena),
77.
ne hrani dokumentacije, ugotovitev in zahtev oziroma podatkov na način
in pod pogoji iz 153.a člena tega zakona ali ne zagotavlja neizbrisne
registracije izvedenih ukrepov in posegov v skladu z drugim odstavkom 153.a
člena tega zakona (peti odstavek 153. člena),
78.
ne pošlje zahtevanih podatkov, kakor določa zakon (sedmi odstavek 153.
člena),
79.
ne ravna v skladu s prvim, drugim ali četrtim odstavkom 159. člena tega
zakona,
80.
ne hrani zadostnega popisa podatkov o kršitvi varstva osebnih podatkov
(sedmi odstavek 159. člena),
81.
ne začne zakonitega prestrezanja komunikacij po prejemu prepisa izreka
odredbe oziroma ustne odredbe (prvi in četrti odstavek 160. člena),
82.
ne izvaja zakonitega prestrezanja na način, v obsegu in trajanju, kakor
je določeno v prepisu izreka odredbe ali v ustni odredbi (tretji in četrti
odstavek 160. člena),
83.
ne zagotovi tridesetletne neizbrisne registracije prestrezanja ali
podatkov ne varuje v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe (peti
odstavek 160. člena),
84.
na svoje stroške ne zagotovi ustrezne opreme in primernih vmesnikov ali
ustreznih prenosnih poti do nadzornih centrov pristojnega organa (šesti
odstavek 160. člena),
85.
(črtana),
86.
(črtana),
87.
(črtana),
88.
(črtana),
89.
(črtana),
90.
(črtana),
91.
(črtana),
92.
(črtana),
93.
(črtana),
94.
(črtana),
95.
ovira pooblaščene osebe agencije oziroma informacijskega pooblaščenca
pri opravljanju nalog nadzora (221. do 225. člen).
(2) Z globo od 1.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna
oseba, ki se ne šteje za pravno osebo iz prvega odstavka tega člena, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 10.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 10.000 eurov se
kaznuje odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki
stori prekršek iz 1.a, 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena.
234. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 20.000 do 50.000 eurov
se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
ne ravna v skladu z 9. členom tega zakona,
2.
deluje v nasprotju z drugim odstavkom 19. člena tega zakona,
3.
sklenjena pogodba o služnosti ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz
tretjega in osmega odstavka 20. člena tega zakona,
4.
ne pošlje vseh podatkov o pravnih poslih v zvezi z dodeljenimi
številkami agenciji (sedmi odstavek 66. člena),
5.
ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi številk (67. in 68. člen),
6.
ne omogoči končnim uporabnikom, da lahko kličejo na vse številke, ki se
zagotavljajo v EU, ter dostopajo do in uporabljajo storitve z uporabo
negeografskih številk znotraj EU, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo
(prvi odstavek 76. člena),
7.
elektronskih komunikacijskih omrežij za razširjanje storitev digitalne
televizije ne načrtuje tako, da se da po njih razširjati tudi širokozaslonske
televizijske storitve in programe (prvi odstavek 112. člena),
8.
ne ohrani širokozaslonskega formata (drugi odstavek 112. člena),
9.
svojim naročnikom ne zagotavlja možnosti za nadzor stroškov v skladu s
sedmim odstavkom 120. člena tega zakona,
10.
ne omogoča take stopnje razčlenitve računa, ki omogoča preverjanje in
nadzor uporabe in zaračunanega zneska (prvi odstavek 121. člena in drugi
odstavek 139. člena),
11.
naročnikom osnovne stopnje razčlenitve računa ne omogoča brezplačno
(drugi odstavek 121. člena in drugi odstavek 139. člena),
12.
ne upošteva naročnikove zahteve (drugi odstavek 121. člena in drugi
odstavek 139. člena),
13.
osnovna stopnja razčlenitve računa ne vsebuje elementov, določenih s
splošnim aktom iz tretjega odstavka 121. člena tega zakona,
14.
omeji dostop do svojih storitev ali naročnika odklopi ter prekine
naročniško pogodbo iz razlogov, ki niso določeni v njenih splošnih pogojih
(prvi odstavek 122. člena),
15.
ukrep, ki ga izvede, ni določen v splošnih pogojih oziroma ni sorazmeren
s kršitvami ali je diskriminacijski (prvi odstavek 122. člena),
16.
ne opozori uporabnika v skladu z drugim odstavkom 122. člena tega
zakona,
17.
zaradi neplačevanja računov izvede ukrep iz tretjega odstavka 122. člena
tega zakona brez vnaprejšnjega obvestila,
18.
ne odklopi uporabnika le od neplačane ali premalo plačane storitve, pa
je tak odklop tehnično izvedljiv (četrti odstavek 122. člena),
19.
naročniška pogodba ne vsebuje vseh predpisanih elementov (prvi in četrti
odstavek 129. člena),
20.
ne obvešča svojih naročnikov v skladu z drugim odstavkom 129. člena tega
zakona,
21.
uporabnikom ob odstopu od naročniške pogodbe ne omogoči izbire v skladu
s četrtim odstavkom 129. člena tega zakona,
22.
ne spoštuje najdaljšega začetnega zavezujočega obdobja vezave iz prvega
odstavka 130. člena tega zakona,
22.a ne ravna v skladu s 132.a členom tega zakona,
23.
ne omogoči predpisanega tonskega izbiranja oziroma prikaza identitete
kličočega priključka, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo (1. točka
138. člena),
24.
ne omogoči predpisanih možnosti za nadzor stroškov (2. točka 138.
člena),
25.
ne upošteva predpisanih obveznosti v zvezi z omejitvijo ali odklopom
zaradi razlogov na strani naročnika (3. točka 138. člena),
26.
ne ravna v skladu s tretjim, četrtim ali petim odstavkom 139. člena
tega zakona,
27.
operater ustrezno ne zabeleži prijave napake končnega uporabnika (tretji
odstavek 142. člena),
28.
zbrane podatke uporablja v nasprotju z drugim odstavkom 148. člena tega
zakona,
29.
naročnikov predhodno in brezplačno ne obvesti o namenu in nadaljnji
uporabi tiskanega ali elektronskega naročniškega imenika, ki vsebuje njihove
osebne podatke (prvi odstavek 150. člena),
30.
naročnikom ne da možnosti za odločitev (drugi odstavek 150. člena),
31.
v zakonskem roku ne označi prepovedi uporabe naročnikovih osebnih
podatkov za določene namene (tretji odstavek 150. člena),
32.
kljub naročnikovi prepovedi uporabe njegovih osebnih podatkov za klice,
ki imajo komercialni ali raziskovalni namen, te podatke za ta namen uporablja
(tretji in peti odstavek 150. člena),
33.
zavrnitev vpisa v javni naročniški imenik, preverjanje, sprememba ali
izbris osebnih podatkov ni brezplačna (četrti odstavek 150. člena),
34.
podatke o prometu obdeluje za trženje ali za izvajanje storitev z dodano
vrednostjo brez predhodnega soglasja uporabnika (tretji odstavek 151. člena),
35.
v svojih splošnih pogojih ne navede, kateri podatki o prometu se bodo
hranili ali obdelovali ali koliko časa oziroma ne izjavi, da se bo z njimi
ravnalo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo podatkov (četrti odstavek 151.
člena),
36.
ne seznani uporabnika pred njegovim soglasjem z:
1.
možnostjo zavrnitve soglasja,
2.
vrsto lokacijskih podatkov, ki se bodo obdelovali,
3.
namenom in trajanjem obdelovanja lokacijskih podatkov,
4.
možnostjo posredovanja teh lokacijskih podatkov tretjim osebam (drugi
odstavek 152. člena),
37.
ne daje naročniku oziroma uporabniku možnosti, da kadar koli enostavno
in brezplačno začasno prepreči obdelovanje lokacijskih podatkov (tretji
odstavek 152. člena),
38.
ne zagotavlja možnosti, ki so določene v prvem do vključno petem
odstavku 154. člena tega zakona ter sedmem odstavku 154. člena tega zakona,
39.
v svojih splošnih pogojih ne objavi možnosti prikaza in preprečitve
prikaza identitete kličočega ali klicanega priključka ali priključka v zvezi
(šesti odstavek 154. člena),
40.
ne zagotavlja možnosti, ki je določena v prvem odstavku 155. člena tega
zakona v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 155. člena tega zakona,
41.
ne zagotavlja hrambe podatkov v skladu s četrtim odstavkom 155. člena
tega zakona,
42.
agenciji ne pošlje zahtevanih podatkov v skladu z 201. členom tega
zakona,
43.
krši obveznosti iz tretjega ali četrtega odstavka 203. člena tega
zakona.
(2) Z globo
od 500 do 15.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki se ne šteje za pravno osebo
iz prvega odstavka tega člena, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo
od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena.
235. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.000 do 20.000 eurov
se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
v zakonsko določenem roku o spremembi podatkov, določenih z zakonom, ne
obvesti agencije (četrti odstavek 5. člena),
2.
v zakonsko določenem roku agenciji ne predloži zahtevanih podatkov ali
predloži napačne podatke o višini letnega prihodka, ki ga ima iz zagotavljanja
javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih
storitev (tretji odstavek 6. člena),
3.
(črtana),
4.
v roku ne sporoči spremembe podatkov (peti odstavek 51. člena in drugi
odstavek 67. člena),
5.
ne ravna v skladu z vsebino splošnega akta agencije iz 123. člena tega
zakona oziroma ne pošlje podatkov o kakovosti univerzalne storitve, skupaj z
vsako njihovo spremembo, agenciji,
6.
ne objavi ustreznih in posodobljenih podatkov o kakovosti svojih
storitev ali jih ne dostavi agenciji (133. člen),
7.
na javno komunikacijsko omrežje priključi radijsko ali
telekomunikacijsko terminalsko opremo v nasprotju z določbo prvega odstavka
136. člena tega zakona,
8.
zavrne priključitev radijske ali telekomunikacijske terminalske opreme v
nasprotju z določbo drugega odstavka 136. člena tega zakona,
9.
ne omogoči vsem svojim naročnikom vpisa v univerzalen imenik, ki se
zagotavlja v okviru univerzalne storitve (prvi odstavek 137. člena),
10.
vsem uporabnikom ne zagotovi dostopa do univerzalne imeniške službe
oziroma do ustreznih imeniških služb v drugih državah (tretji odstavek 137.
člena),
11.
ne da na voljo ustreznih informacij za potrebe zagotavljanja javno
dostopnih imenikov ali imeniške službe pod pravičnimi, objektivnimi, stroškovno
usmerjenimi in nediskriminacijskimi pogoji (četrti odstavek 137. člena),
12.
pri izvajanju elektronske komunikacijske storitve, ki omogoča
preusmeritev klicev, ne omogoči naročnikom, da za posamezen klic ali
priključek, brezplačno in z enostavnimi sredstvi preprečijo avtomatsko
preusmeritev klicev s strani tretjih oseb na svoj terminal (156. člen),
13.
obdeluje podatke uporabnika, pridobljene na način iz prvega odstavka
157. člena tega zakona, brez uporabnikove predhodne privolitve in brez jasnega
in razumljivega obvestila uporabniku o upravljavcu in namenih obdelave teh
podatkov,
14.
uporablja elektronske komunikacije za neposredno trženje v nasprotju s
prvim oziroma tretjim odstavkom 158. člena tega zakona,
15.
elektronski naslov kupca uporablja za neposredno trženje, čeprav je
kupec tako neposredno trženje odklonil (drugi odstavek 158. člena),
15.a kupcu ne da jasne in izrecne možnosti, da
brezplačno in enostavno zavrne uporabo svojega elektronskega naslova za
neposredno trženje skladno z drugim odstavkom 158. člena tega zakona,
16.
pri neposrednem trženju z uporabo elektronskih komunikacij uporablja
lažno identiteto ali lažni naslov (peti odstavek 158. člena).
(2) Z globo od 200 do 1.000 eurov se
kaznuje pravna oseba, ki se ne šteje za pravno osebo iz prvega odstavka tega
člena, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100 do 500 eurov se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
236. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje posameznik ali društvo ali zveza društev, v katere se združujejo
radioamaterji, če uporablja radijske frekvence, predvidene za radioamatersko in
radioamatersko satelitsko storitev brez veljavnega radioamaterskega dovoljenja
ali brez veljavnega radioamaterskega dovoljenja CEPT (prvi in drugi odstavek
32. člena), ali če uporablja radijske frekvence, predvidene za radioamatersko
in radioamatersko satelitsko storitev, v nasprotju z določili splošnega akta
agencije (peti odstavek 32. člena).
(2) Z globo od 200 do 500 eurov se
kaznuje posameznik, ki kljub opozorilom organa, ki sprejema klice v sili, da
vsebina klica ni taka, da bi jo obravnaval kateri koli organ, ki je v Republiki
Sloveniji določen za sprejem takih klicev, najmanj trikrat v enem dnevu in z
enakim namenom kliče številko za klic v sili (enajsti
odstavek 134. člena).
(3) Z globo od 500 do 5.000 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 232. člena tega zakona.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 233. člena tega zakona.
(5) Z globo od 250 do 3.000 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 234. člena tega zakona.
(6) Z globo od 300 do 1.000 eurov se
kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 235. člena tega zakona.
Zakon o elektronskih komunikacijah – ZEKom-1
(Uradni list RS, št. 109/12)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
237. člen
(obstoječa
obvestila)
Fizične in pravne osebe, ki so pisno
obvestile agencijo na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o elektronskih
komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 –
ZDRad, 110/09 in 33/2011, v nadaljnjem besedilu: Zakon o elektronskih
komunikacijah), da nameravajo zagotavljati javna komunikacijska omrežja oziroma
izvajati javne komunikacijske storitve, še naprej opravljajo dejavnost v
obsegu, na način in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
238. člen
(obstoječa
omrežja na tujem zemljišču)
(1) Lastniki zemljišč, po katerih
potekajo ali na katerih se gradijo ali postavljajo elektronska komunikacijska
omrežja, morajo dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje
ali postavitve, vzdrževanja in obratovanja elektronskega komunikacijskega
omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s
takšno uporabo.
(2) Pravica operaterja, ki izhaja iz
obveznosti lastnikov zemljišča iz prejšnjega odstavka, vsebuje upravičenja, ki
jih vsebuje služnost po tem zakonu, izvrševati pa jo treba v skladu z določbami
19. člena tega zakona.
239. člen
(vpis v
evidenco)
Lastniki javnih komunikacijskih omrežij in
pripadajoče infrastrukture morajo sporočiti podatke o zmogljivosti omrežne
priključne točke po drugem odstavku 14. člena tega zakona neposredno organu,
pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v evidenco iz prvega odstavka 14.
člena tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve.
240. člen
(obstoječe
odločbe in postopki)
(1) Odločbe, izdane na podlagi Zakona
o elektronskih komunikacijah, se lahko spremenijo, razveljavijo ali prenehajo
veljati pod pogoji in na način, kakor so določeni s tem zakonom.
(2) Postopki, ki sta jih vodila
Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije in
Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije na podlagi Zakona o elektronskih
komunikacijah in ki do uveljavitve tega zakona še niso dokončani, se
nadaljujejo v skladu z določbami tega zakona.
241. člen
(obstoječe
odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in odločbe o dodelitvi elementov
oštevilčenja)
(1) Agencija v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona po uradni dolžnosti pregleda obstoječe odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc, izdane na podlagi Zakona o elektronskih
komunikacijah. Če je zaradi uskladitve z določbami tega zakona potrebna
sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, agencija razveljavi obstoječo
odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc ter imetniku po potrebi izda novo
odločbo. Nova odločba ne sme biti v škodo njenega imetnika.
(2) Agencija v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti pregleda obstoječe odločbe o
dodelitvi elementov oštevilčenja, izdane na podlagi Zakona o elektronskih
komunikacijah. Če je zaradi uskladitve z določbami tega zakona potrebna
sprememba odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja, agencija razveljavi
obstoječo odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja in imetniku izda novo
odločbo. Nova odločba ne sme biti v škodo njenega imetnika.
242. člen
(uskladitev z
načeli tehnološke in storitvene nevtralnosti)
(1) Ne glede na določbo prvega
odstavka prejšnjega člena se odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, izdane na
podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah, glede skladnosti z načeli
tehnološke in storitvene nevtralnosti štejejo za skladne s tem zakonom in
veljajo ne glede na določbe 28. in 29. člena tega zakona.
(2) Agencija najpozneje do
25. maja 2016 po uradni dolžnosti pregleda odločbe iz prejšnjega odstavka
z vidika skladnosti z določbami o tehnološki in storitveni nevtralnosti iz 28.
in 29. člena tega zakona. Če je to potrebno, razveljavi obstoječo odločbo o
dodelitvi radijskih frekvenc in imetniku izda spremenjeno odločbo. Odločba o
dodelitvi radijskih frekvenc ne sme biti spremenjena v škodo njenega imetnika.
(3) Agencija najpozneje do
25. maja 2016 svoje podzakonske akte glede omejitev obstoječih pravic rabe
radijskih frekvenc na dan uveljavitve tega zakona ustrezno uskladi z načeli
tehnološke in storitvene nevtralnosti iz 28. in 29. člena tega zakona.
(4) Agencija pri izvajanju določb tega
člena upošteva, da morajo ti ukrepi spodbujati konkurenco.
243. člen
(podaljšanje
veljavnosti obstoječih odločb)
(1) Ne glede na določbo prvega
odstavka 54. člena tega zakona lahko agencija na predlog imetnika podaljša
veljavnost odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih
komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, ki so v veljavi na dan
uveljavitve tega zakona, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob poteku njene
veljavnosti predpisani za uporabo teh radijskih frekvenc, za obdobje, ki je
nujno potrebno, da se izvedejo spremembe v razporeditvi oziroma dodelitvi
radiofrekvenčnega spektra, in se hkrati neprekinjeno zagotavljajo javne
komunikacijske storitve končnim uporabnikom, vendar najdlje do 25. maja
2016. Agencija pri tem upošteva načela objektivnosti, preglednosti,
nediskriminacije in sorazmernosti ter cilje iz 194., 195., 196. in 197. člena
tega zakona.
(2) V primeru podaljšanja odločb o
dodelitvi radijskih frekvenc iz prejšnjega odstavka se plača tudi določen
znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi
optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Ta je prihodek proračuna.
Višino tega zneska in način njegovega plačila določi agencija, pri čemer mora
pridobiti predhodno soglasje vlade. Pri določitvi višine tega zneska je treba
upoštevati kriterije iz osmega odstavka 60. člena tega zakona in obdobje, za
katero se podaljšuje veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(3) Vloga za podaljšanje odločb iz
prvega odstavka tega člena mora biti na agencijo vložena najmanj tri mesece in
največ dvanajst mesecev pred potekom njene veljavnosti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka mora imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje
javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, katere veljavnost poteče v
manj kot treh mesecih od uveljavitve tega zakona, na agencijo vložiti vlogo za
podaljšanje odločbe v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(5) O vlogi za podaljšanje odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev
končnim uporabnikom, ki je bila vložena na podlagi Zakona o elektronskih
komunikacijah in o kateri do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno,
agencija odloči v skladu z določbami tega zakona.
(6) Podaljšanje obstoječih odločb o
dodelitvi radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena na podlagi in po
pogojih Zakona o elektronskih komunikacijah po 31. decembru 2012, je
razlog za spremembo takšnih odločb skladno z določbama 2. in 3. točke drugega
odstavka 57. člena tega zakona.
(7) Pri podaljšanju agencija izda novo
odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc v skladu z zakonom, ki ureja splošni
upravni postopek.
244. člen
(obstoječa
radioamaterska dovoljenja)
Radioamaterska dovoljenja, ki jih je izdala
agencija na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah in njegovih
podzakonskih predpisov, se štejejo za dovoljenja, skladna s tem zakonom in
veljajo do poteka njihove veljavnosti.
245. člen
(rok za
prilagoditev obveznostim glede vključitve številke 116 000 med številke za
klic v sili)
Operaterji se morajo prilagoditi
obveznostim iz 84., 122. in 134. člena tega zakona v zvezi z enotno evropsko
telefonsko številko za prijavo pogrešanih otrok 116 000 v treh mesecih po
njegovi uveljavitvi.
246. člen
(digitalna
radijska in televizijska distribucija)
Operaterji javnih komunikacijskih omrežij,
namenjenih za distribucijo digitalnih televizijskih storitev, morajo programsko
shemo prilagoditi določbam splošnega akta iz tretjega odstavka 112. člena tega
zakona v treh mesecih od uveljavitve tega splošnega akta.
247. člen
(veljavnost
odločbe o imenovanju izvajalca univerzalne storitve)
Dosedanji izvajalec univerzalne storitve po
uveljavitvi tega zakona še naprej izvaja univerzalno storitev na podlagi
odločbe, izdane v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah, do poteka veljavnosti
te odločbe.
248. člen
(uskladitev
splošnih pogojev)
Operaterji morajo svoje splošne pogoje
prilagoditi določbam tega zakona, vključno z zahtevo glede obveznih sestavin
naročniške pogodbe iz 129. člena tega zakona, v štirih mesecih po njegovi uveljavitvi.
249. člen
(posredovanje
informacij o lokaciji kličočega)
(1) Operaterji javnih komunikacijskih
omrežij morajo obveznost posredovanja informacij o številki in lokaciji
kličočega za klice na številko policije 113 prilagoditi zahtevam iz četrtega odstavka
134. člena tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
(2) Do poteka roka iz prejšnjega
odstavka morajo operaterji javnih komunikacijskih omrežij ob vsakem klicu na
številko policije 113 organu, ki ga obravnava, takoj in brezplačno posredovati
informacije o številki, podatke o lokaciji kličočega pa na zahtevo takoj in
brezplačno.
250. člen
(rok za
prilagoditev obveznostim iz 157. člena tega zakona o piškotkih)
Rok za prilagoditev obveznostim iz 157.
člena tega zakona o piškotkih, ki se nanaša na shranjevanje podatkov ali
pridobivanje dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika ali
uporabnika, je pet mesecev po uveljavitvi tega zakona.
251. člen
(agencija)
(1) Agencija za pošto in elektronske
komunikacije Republike Slovenije, ki je delovala na podlagi Zakona o
elektronskih komunikacijah, nadaljuje z delom kot agencija po določbah tega
zakona.
(2) Vlada v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona prilagodi Sklep o ustanovitvi Agencije za pošto in
elektronske komunikacije Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/01, 52/02,
80/04 in 35/11) določbam tega zakona.
(3) Direktor Agencije za pošto in
elektronske komunikacije Republike Slovenije in njegovi namestniki do poteka
mandatov nadaljujejo z delom kot direktor in njegovi namestniki po tem zakonu.
(4) V šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona direktor agencije prilagodi statut agencije iz prvega odstavka tega
člena z določbami tega zakona.
252. člen
(svet agencije)
Vlada v šestih mesecih po začetku
veljavnosti tega zakona imenuje člane sveta agencije.
253. člen
(svet za
elektronske komunikacije)
Člani sveta za elektronske komunikacije
nadaljujejo z delom do poteka obdobja, za katero so bili imenovani na podlagi
drugega odstavka 148. člena Zakona o elektronskih komunikacijah.
254. člen
(prehod z
inšpektorata na agencijo)
(1) V treh mesecih od uveljavitve
zakona agencija prevzame javne uslužbence Inšpektorata za elektronske
komunikacije in elektronsko podpisovanje s področja elektronskih komunikacij na
delo kot pooblaščene osebe agencije, vključno s sredstvi za delo, pravicami in
obveznostmi, nedokončanimi zadevami in arhivom.
(2) Javni uslužbenci iz prejšnjega
odstavka sklenejo pogodbo o zaposlitvi z agencijo kot pooblaščene osebe za
delovna mesta, določena v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest agencije.
(3) Akt o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest agencije se uskladi s tem zakonom najpozneje v 30
dneh po uveljavitvi tega zakona.
(4) Do prevzema iz prvega odstavka
tega člena opravlja nadzor nad prvim odstavkom 14. člena, nad 83., 84. in 85.
členom ter nad prvim odstavkom 136. člena tega zakona v zvezi z delovanjem
radijske ali telekomunikacijske opreme v delovanju Inšpektorat za elektronske
komunikacije in elektronsko podpisovanje. Prav tako opravlja do prevzema iz
prvega odstavka tega člena tudi nadzor nad izvajanjem določb pravilnika, ki
ureja radijsko in telekomunikacijsko opremo ter pravilnika, ki ureja
elektromagnetno združljivost.
255. člen
(izdaja
podzakonskih aktov)
Rok za izdajo podzakonskih aktov, ki so po
tem zakonu obvezni, je največ šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
256. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o
elektronskih komunikacijah in Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št.
30/01 in 110/02 – ZGO-1):
1.
Splošni akt o vsebini in obliki obvestila o zagotavljanju javnih
komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev
(Uradni list RS, št. 81/04, 118/05 in 81/07),
2.
Pravilnik načinu izračuna plačil na podlagi obvestila, za uporabo
radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja (Uradni list RS, št.
118/04, 90/05, 22/07, 46/10 in 35/11),
3.
Pravilnik o objektih in njihovi razčlenitvi v okviru javnih
komunikacijskih omrežij in pripadajočih zmogljivosti (Uradni list RS, št.
100/05),
4.
Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide (Uradni list RS, št.
92/10),
5.
Splošni akt o načinu upoštevanja meril glede nudenja cenovnih opcij in
za določitev paketov za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma s posebnimi
potrebami v okviru zagotavljanja univerzalne storitve (Uradni list RS, št.
139/04 in 103/09),
6.
Pravilnik o kategorijah potrošnikov, ki so upravičeni do posebnih
cenovnih opcij ali paketov (Uradni list RS, št. 101/05 in 92/10),
7.
Splošni akt o kakovosti univerzalne storitve (Uradni list RS, št. 79/07
in 40/10),
8.
Splošni akt o prenosni hitrosti, primerni za funkcionalni dostop do
interneta (Uradni list RS, št. 81/04 in 111/06),
9.
Splošni akt o načinu izračuna neto stroškov univerzalne storitve (Uradni
list RS, št. 81/04),
10.
Splošni akt o elementih vzorčne ponudbe za razvezan dostop do krajevne
zanke (Uradni list RS, št. 96/04),
11.
Uredba o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov (Uradni list RS, št.
107/04, 99/08 in 3/10),
12.
Pravilnik o radijskih frekvencah, ki se smejo uporabljati brez odločbe o
dodelitvi radijskih frekvenc (Uradni list RS, št. 45/05, 37/06, 13/08 in
27/10),
13.
Splošni akt o načrtu uporabe radijskih frekvenc (NURF-2) (Uradni list
RS, št. 66/12 in 68/12 – popr.),
14.
Splošni akt o načrtu oštevilčenja (Uradni list RS, št. 79/07 in 74/09),
15.
Splošni akt o velikosti številskih blokov, za pridobitev katerih je
treba vlogi priložiti projekt (Uradni list RS, št. 104/07),
16.
Splošni akt o prenosljivosti številk (Uradni list RS, št. 75/05, 83/05 –
popr., 25/06, 39/06, 16/07, 71/08 in 96/08 – popr.),
17.
Pravilnik o kakovosti storitve za enotno evropsko telefonsko številko za
klice v sili »112« (Uradni list RS, št. 53/09),
18.
Splošni akt o upravljanju pretvorbe številk v ENUM domene številk
(Uradni list RS, št. 89/08 in 48/09 – popr.),
19.
Uredba o pravici do omrežnih priključnih točk s prednostjo (Uradni list
RS, št. 100/05),
20.
Pravilnik o opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje informacij
(Uradni list RS, št. 29/06),
21.
Pravilnik o načinu posredovanja hranjenih podatkov o prometu telefonskih
in podatkovnih storitev v mobilnem in fiksnem elektronskem komunikacijskem
omrežju (Uradni list RS, št. 103/09 in 55/12),
22.
Splošni akt o pogojih za medobratovalnost digitalne televizijske opreme,
ki jo uporabljajo potrošniki (Uradni list RS, št. 136/06),
23.
Splošni akt o tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij
ter hrambi in zavarovanju hranjenih podatkov (Uradni list RS, št. 126/08),
24.
Splošni akt o pogojih za uporabo radijskih frekvenc, namenjenih
radioamaterski in radioamaterski satelitski storitvi (Uradni list RS, št.
117/04 in 118/07),
25.
Splošni akt o zbiranju, uporabi in dajanju podatkov o razvoju trga
elektronskih komunikacij (Uradni list RS, št. 73/07),
26.
Splošni akt o omejitvah modulacijskega signala analognih zvokovnih
radiodifuznih radijskih postaj (Uradni list RS, št. 79/07),
27.
Splošni akt o uporabi sistema RDS (Uradni list RS, št. 75/04)
28.
Priporočilo o dejanskih prenosnih hitrostih širokopasovnega dostopa do
interneta (Uradni list RS, št. 107/09),
29.
Priporočilo o pogodbenih razmerjih med operaterji elektronskih
komunikacijskih omrežij, operaterji posredniki oziroma operaterji preprodajalci
in izvajalci javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ter končnimi
uporabniki (Uradni list RS, št. 107/09),
30.
Splošni akt o posredovalnem postopku (Uradni list RS, št. 92/07),
31.
Pravilnik o službeni izkaznici in znački pooblaščene osebe Agencije za
pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
26/10),
32.
Navodilo za izvajanje nadzora telekomunikacijskega prometa (Uradni list
RS, št. 78/01)
33.
Sklep o ustanovitvi Agencije za pošto in elektronske komunikacije
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/01, 52/02 in 80/04),
34.
Odlok o ustanovitvi Sveta za elektronske komunikacije (Uradni list RS,
št. 56/01, 39/02, 13/03, 19/05, 68/06, 100/07, 46/09 in 27/10),
35.
Statut Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Uradni list RS,
št. 68/05),
36.
Pravilnik o načinu izvajanja 104.a člena Zakona o elektronskih
komunikacijah (Uradni list RS, št. 28/11),
37.
Priporočilo o ravnanju operaterjev v primeru nerazumnih zahtev za
operaterski dostop (Uradni list RS, št. 106/11),
38.
Priporočilo o cenovni dostopnosti univerzalne storitve (Uradni list RS,
št. 34/11).
(2) Podzakonski predpisi iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo do izdaje podzakonskih predpisov na podlagi tega
zakona.
257. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 102/07 – ZDRad, 110/09 in 33/11) in naslednji
podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi, in na podlagi Zakona o
telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01 in 110/02 – ZGO-1):
1.
Splošni akt o spodbujanju pogodbenega urejanja skupne uporabe lastnine
in zmogljivosti elektronskih komunikacijskih omrežij (Uradni list RS, št.
80/10),
2.
Splošni akt o določitvi upoštevnih trgov (Uradni list RS, št. 18/08 in
112/08),
3.
Splošni akt o razčlenjenem računu (Uradni list RS, št. 18/02),
4.
Splošni akt o minimalnem naboru zakupljenih vodov (Uradni list RS, št.
96/04),
5.
Splošni akt o registru Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in
pošto RS (Uradni list RS, št. 111/02),
6.
Splošni akt o izbiri in predizbiri operaterja (Uradni list RS, št.
45/03),
7.
Splošni akt o souporabi delov omrežij UMTS/IMT-2000 (Uradni list RS, št.
70/03),
8.
Splošni akt o preglednosti in objavi informacij (Uradni list RS, št.
96/04, 59/08, 55/10 in 7/12).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati 9. člen Zakona o digitalni radiodifuziji (Uradni list RS, št.
102/07, 85/10 in 47/12).
258. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o elektronskih
komunikacijah – ZEKom-1A (Uradni list RS, št. 110/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
V drugem odstavku 47. člena se besedilo »o
ugotovitvi najvišje ponudbe« nadomesti z besedilom »iz šestega odstavka 45.
člena tega zakona«.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
inšpekcijskem nadzoru – ZIN-B (Uradni list RS, št. 40/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi členov 162, 163, 164,
165, 166, 167, 168 in 169 Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS,
št. 54/14)
v zvezi z razveljavitvijo 162., 163., 164., 165., 166., 167., 168. in 169.
člena zakona določa:
»Operaterji iz prvega odstavka 163. člena
Zakona o elektronskih komunikacijah morajo nemudoma po objavi te odločbe v
Uradnem listu Republike Slovenije uničiti vse podatke, ki jih hranijo na
podlagi izpodbijanih določb.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih
komunikacijah – ZEKom-1B (Uradni list RS, št. 81/15)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
(1) Operaterji uskladijo splošne pogoje
poslovanja z določbami Zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov
(Uradni list RS, št. 81/15) v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uskladitve splošnih pogojev
poslovanja skladno s prejšnjim odstavkom se izvensodno reševanje potrošniških
sporov zagotavlja po postopku reševanja sporov končnih uporabnikov v skladu z
Zakonom o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13,
40/14 – ZIN-B in 54/14 – odl. US).
(3) Izpolnitev obveznosti iz prvega
odstavka tega člena s strani operaterjev ni razlog za odstop od pogodbe po
drugem odstavku 129. člena tega zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih
komunikacijah – ZEKom-1C (Uradni list RS, št. 40/17)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE DOLOČBE
73. člen
(vpis podatkov
v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov)
Investitor ali upravljavec komunikacijskega
omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka 9. člena zakona
podatke o trenutni uporabi komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture, vključno s številom pripadajočih vodov, iz prvega odstavka
14. člena zakona, za komunikacijsko omrežje in pripadajočo infrastrukturo,
ki je ob uveljavitvi tega zakona že vpisana v evidenco, sporoči neposredno
organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v evidenco infrastrukturnih
omrežij ter objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco, v enem
letu po uveljavitvi tega zakona.
74. člen
(program dela
in finančni načrt agencije za leto 2018)
Agencija sprejme program dela in finančni
načrt za leto 2018 na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list
RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15).
75. člen
(rok za
prilagoditev obveznostim iz 83. člena zakona)
(1) Rok za prilagoditev obveznostim iz
prvega odstavka 83. člena zakona, kar zadeva sprejetje ukrepov za podporo
delovanju kritične infrastrukture, je eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(2) Rok za prilagoditev obveznostim iz
drugega odstavka 83. člena zakona je pol leta po uveljavitvi tega zakona.
76. člen
(nadgradnja
omrežja)
Operaterji morajo svoje omrežje v skladu s
petim odstavkom 134. člena zakona nadgraditi do 31. marca 2018.
77. člen
(imenovanje
novega člana sveta agencije, prenehanje mandata predstavniku Sveta za
elektronske komunikacije Republike Slovenije)
Vlada v enem letu po uveljavitvi tega
zakona namesto dosedanjega predstavnika Sveta za elektronske komunikacije
Republike Slovenije v svetu agencije imenuje novega člana sveta agencije, ki se
mu mandat izteče na dan, kot bi se mandat iztekel predstavniku Sveta za
elektronske komunikacije Republike Slovenije. Z imenovanjem novega člana sveta
agencije preneha mandat predstavniku Sveta za elektronske komunikacije
Republike Slovenije v svetu agencije.
78. člen
(izjava o
interesih in povezavah)
Člani sveta agencije in direktor agencije,
ki funkcijo opravljajo ob uveljavitvi tega zakona, morajo v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona izjavo iz 175.a oziroma 183.b člena zakona posredovati
agenciji, ki jo objavi na svoji spletni strani.
79. člen
(uskladitev z
določbami o prepovedanem poslovnem sodelovanju)
(1) Direktor agencije in njegovi namestniki,
ki opravljajo to funkcijo ob uveljavitvi tega zakona, v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona svoje delovanje uskladi z določbami 183.a člena zakona.
(2) Če direktor agencije v roku iz
prejšnjega odstavka svojega delovanja ne uskladi z določbami 183.a člena
zakona, ga vlada po uradni dolžnosti razreši.
(3) Če namestnik direktorja v roku iz
prvega odstavka tega člena ne uskladi svojega delovanja z določbami
183.a člena zakona, direktor imenuje drugega namestnika.
80. člen
(izkazan tržni
interes)
Za operaterje, ki so tržni interes izkazali
do uveljavitve tega zakona na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o
elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 –
ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15, v nadaljnjem besedilu: Zakon o elektronskih
komunikacijah), se za namen uresničitve izkazanega tržnega interesa še naprej
uporablja Zakon o elektronskih komunikacijah.
81. člen
(izdaja
podzakonskih aktov)
(1) Vlada v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona uskladi Sklep o ustanovitvi Agencije za komunikacijska omrežja in
storitve Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/13) določbam tega
zakona.
(2) Minister v soglasju z ministrom,
pristojnim za infrastrukturo, in ministrom, pristojnim za prostor, v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona izda pravilnik iz petega odstavka
14. člena zakona.
(3) Minister v soglasju z ministrom,
pristojnim za zaščito in reševanje, in ministrom, pristojnim za notranje
zadeve, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda pravilnik iz desetega
odstavka 134. člena zakona.
(4) Agencija v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona izda splošni akt iz sedmega odstavka 10. člena in
osmega odstavka 93. člena zakona.
(5) Agencija v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona izda splošni akt iz tretjega odstavka 132.a člena
zakona.
(6) Agencija v enem letu od uveljavitve
tega zakona izda strategijo iz tretjega odstavka 24. člena in drugega
odstavka 88. člena zakona.
82. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
1.
Pravilnik o katastru komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture (Uradni list RS, št. 55/15),
2.
Splošni akt o vpisovanju, zbiranju in dostopu do podatkov o omrežnih
priključnih točkah iz evidence infrastrukturnih omrežij in objektov (Uradni
list RS, št. 107/13) in
3.
Pravilnik o kakovosti storitve za enotno evropsko telefonsko številko za
klice v sili 112 (Uradni list RS, št. 90/13).
(2) Podzakonska predpisa iz 1. in 2. točke
prejšnjega odstavka se uporabljata do izdaje pravilnika iz petega odstavka
14. člena zakona, kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.
(3) Pravilnik iz 3. točke prvega odstavka
tega člena se uporablja do izdaje pravilnika iz desetega odstavka
134. člena zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
KONČNA DOLOČBA
83. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o državni upravi –
ZDU-1M (Uradni list RS, št. 189/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določba 1. člena tega zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2024, do takrat se uporablja 32.a člen Zakona o
državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo,
89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12,
47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21).«.