Opozorilo:
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kazenskega
zakonika obsega:
-
Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08 z dne 4. 6. 2008),
-
Popravek Kazenskega zakonika – KZ-1 (Uradni list RS, št. 66/08 z dne 1.
7. 2008),
-
Zakon o spremembi Kazenskega zakonika – KZ-1A (Uradni list RS, št. 39/09
z dne 26. 5. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika – KZ-1B (Uradni
list RS, št. 91/11 z dne 14. 11. 2011),
-
Kazenski zakonik – uradno prečiščeno besedilo – KZ-1-UPB2 (Uradni list
RS, št. 50/12 z dne 29. 6. 2012),
-
Popravek Uradnega prečiščenega besedila Kazenskega zakonika – KZ-1-UPB2p
(Uradni list RS, št. 6/16 z dne 29. 1. 2016),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika – KZ-1C (Uradni
list RS, št. 54/15 z dne 20. 7. 2015),
-
Zakon o spremembi Kazenskega zakonika – KZ-1D (Uradni list RS, št. 38/16
z dne 27. 5. 2016),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika – KZ-1E (Uradni
list RS, št. 27/17 z dne 2. 6. 2017),
-
Zakon o dopolnitvi Kazenskega zakonika – KZ-1F (Uradni list RS, št.
23/20 z dne 14. 3. 2020),
-
Zakon o spremembi Kazenskega zakonika – KZ-1G (Uradni list RS, št. 91/20
z dne 26. 6. 2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika – KZ-1H (Uradni
list RS, št. 95/21 z dne 15. 6. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika – KZ-1I (Uradni
list RS, št. 186/21 z dne 30. 11. 2021),
-
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter
zagotavljanje spoštovanja pravne države – ZZNŠPP (Uradni list RS, št. 105/22 z
dne 3. 8. 2022),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika – KZ-1J (Uradni
list RS, št. 16/23 z dne 7. 2. 2023).
KAZENSKI ZAKONIK
(KZ-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 12)
SPLOŠNI DEL
Prvo poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
Uveljavljanje kazenske odgovornosti
1. člen
(1) Kazenska odgovornost v Republiki
Sloveniji se sme uveljavljati ob spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih
pravic in temeljnih svoboščin v demokratični ureditvi ter na načelih pravne
države.
(2) Po tem zakoniku se kazenska
odgovornost uveljavi s kaznovanjem polnoletnih oseb zaradi storjenih kaznivih
dejanj na podlagi ugotovljene krivde.
(3) Kazenska odgovornost se ne uveljavi
zoper osebo, katere krivda je izključena, ker ob storitvi ni bila prištevna.
Taki osebi se za dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja in je v nasprotju s
pravom (protipravno dejanje), smejo izreči ukrepi, določeni s tem zakonikom.
Ni kaznivega dejanja in kazni brez
zakona
2. člen
Nikomur ne sme biti izrečena kazen ali
druga kazenska sankcija za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje,
še preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z zakonom predpisana kazen ali
druga kazenska sankcija.
Sistem kazenskih sankcij
3. člen
(1) Kazenske sankcije so: kazni, opozorilne
sankcije in varnostni ukrepi.
(2) Za kaznivo dejanje je v zakonu
vedno predpisana kazen, ki se izreče storilki oziroma storilcu (v nadaljnjem
besedilu: storilec) v sorazmerju s težo dejanja in njegovo krivdo. Ob pogojih,
določenih v splošnem delu tega zakonika, se storilcu smejo izreči namesto kazni
opozorilne sankcije in poleg kazni ali opozorilne sankcije še varnostni ukrepi.
(3) Ob pogojih, določenih s tem
zakonikom, se storilcu zaradi storjenega kaznivega dejanja izrečeta tudi odvzem
premoženjske koristi in objava sodbe.
(4) Kadar predpisi določajo, naj se
zaradi same obsodbe za kaznivo dejanje obsojenki oziroma obsojencu (v
nadaljnjem besedilu: obsojenec) poleg izrečenih kazenskih sankcij odvzamejo ali
omejijo kakšne pravice, velja tudi za take pravne posledice prepoved iz
prejšnjega člena.
(5) Ob pogojih, določenih s tem zakonikom,
se storilcu, ki ni kriv, ker ob storitvi protipravnega dejanja ni bil
prišteven, smejo izreči varnostni ukrepi, odvzem premoženjske koristi in objava
sodbe. Določbe o pravnih posledicah obsodbe veljajo tudi za te storilce.
Drugo poglavje
VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA
1. Osebna veljavnost
Enaka veljavnost kazenskega zakona
4. člen
(1) Če v tem zakoniku ni izjemoma
drugače določeno, velja kazenski zakonik enako za vse polnoletne osebe, ne
glede na to, ali so državljanke oziroma državljani (v nadaljnjem besedilu:
državljan) Republike Slovenije ali tujke oziroma tujci (v nadaljnjem besedilu:
tujec).
(2) Kazenskopravna določba, ki se
izjemoma nanaša le na državljane Republike Slovenije, se ne uporabi za državljane
drugih držav članic Evropske unije in druge tujce.
(3) Če kazenskopravna določba izjemoma
velja samo za tujce, je v njej tudi lahko določeno, kdaj se državljani drugih
držav članic Evropske unije ne štejejo za tujce.
Posebna osebna veljavnost
5. člen
(1) Če je v zakonu določeno, da se za
kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s posebnimi lastnostmi, pravicami ali
položajem, velja kazenski zakon enako za vse te osebe.
(2) Posebni kazenski zakoni določajo
kazensko odgovornost mladoletnic oziroma mladoletnikov (v nadaljnjem besedilu:
mladoletnik) in pravnih oseb.
(3) V posebnem zakonu, ki določa
kazensko odgovornost mladoletnikov, je lahko tudi določeno, da se osebam, ki so
bile ob storitvi kaznivega dejanja že polnoletne, vendar še niso bile stare
enaindvajset let (mlajše polnoletnice oziroma mlajši polnoletniki), smejo
namesto kazni glede na njihovo osebnostno razvitost izreči kazenske sankcije za
mladoletnike.
Izključitev osebne veljavnosti
6. člen
(1) Kazenski zakon se ne uporabi za
dejanja oseb, katerih kazenska odgovornost je izključena zaradi imunitete po
določbah ustave ali pravilih mednarodnega prava.
(2) Kadar je v zakonu določeno, da se
storilec preganja za kaznivo dejanje na predlog ali na zasebno tožbo, se taka določba
ne uporabi proti osebi, zoper katero oškodovanka oziroma oškodovanec (v
nadaljnjem besedilu: oškodovanec) ni dal predloga ali ni vložil zasebne tožbe
ali jo je umaknil.
2. Časovna veljavnost
Uporaba poznejšega, za storilca
milejšega zakona
7. člen
(1) Za storilca kaznivega dejanja se
uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.
(2) Če se po storitvi kaznivega
dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši
za storilca.
Časovno omejeni zakoni
8. člen
Če zakon ali drug predpis, na katerega se
kazenski zakon sklicuje, velja le za določen čas, se uporabi za kaznivo
dejanje, storjeno v času njegove veljavnosti, tudi po poteku tega časa, če ni
drugače določeno.
Sočasna veljavnost splošnega dela
tega zakonika in drugih kazenskih zakonov
9. člen
(1) Določbe splošnega dela tega
zakonika se uporabljajo tudi za kazniva dejanja, določena z drugimi zakoni ali
ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami ali akti Evropske unije,
razen če s temi akti ni določeno drugače.
(2) Če zakoni, ki določajo kazensko
odgovornost za mladoletnike, pravne osebe ali druge posebne vrste storilcev ali
dejanj (posebni kazenski zakoni), v splošnih določbah omenjajo sočasno uporabo
splošnega dela tega zakonika, se uporabi zadnji veljavni zakonik.
3. Krajevna veljavnost
Veljavnost kazenskega zakonika
Republike Slovenije za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na njenem ozemlju
10. člen
(1) Kazenski zakon Republike Slovenije
velja za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Kazenski zakon Republike Slovenije
velja tudi za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na domačem plovilu, ne glede na to, kje je bilo plovilo ob
storitvi dejanja.
(3) Kazenski zakon Republike Slovenije
velja tudi za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na domačem civilnem zrakoplovu med poletom ali na državnem zrakoplovu,
ne glede na to, kje je bil zrakoplov ob storitvi
dejanja.
Veljavnost kazenskega zakonika
Republike Slovenije za nekatera kazniva dejanja, storjena v tujini
11. člen
Kazenski zakon Republike Slovenije velja za
vsakogar, ki stori v tujini
-
kaznivo dejanje iz 243. člena tega zakonika in kazniva dejanja iz 332.,
333. in 334. člena tega zakonika, če so storjena v zaščitni ekološki coni ali
epikontinentalnem pasu Republike Slovenije, ter
-
kazniva dejanja iz 108. člena in 348. do 360. člena tega zakonika.
Veljavnost kazenskega zakona
Republike Slovenije za državljana Republike Slovenije, ki stori kaznivo dejanje
v tujini
12. člen
Kazenski zakon Republike Slovenije velja za
državljana Republike Slovenije, tudi če stori v tujini kakšno drugo kaznivo
dejanje poleg kaznivih dejanj, naštetih v prejšnjem členu.
Veljavnost kazenskega zakona
Republike Slovenije za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini
13. člen
(1) Kazenski zakon Republike Slovenije
velja tudi za tujca, ki stori zunaj Republike Slovenije, proti njej ali njenemu
državljanu kaznivo dejanje, čeprav to niso kazniva dejanja iz 11. člena tega
zakonika.
(2) Kazenski zakon Republike Slovenije
velja tudi za tujca, ki stori proti tuji državi ali proti tujcu v tujini
kaznivo dejanje, če se zaloti na ozemlju Republike Slovenije, pa se ne izroči
tuji državi. V takem primeru sodišče ne sme izreči hujše kazni od tiste, ki je
predpisana z zakonom države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.
(3) Kazenski zakon Republike Slovenije
velja tudi za vsakogar, ki stori v tujini kakšno drugo kaznivo dejanje, ki se
po mednarodni pogodbi ali po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava
mednarodna skupnost, preganja v vseh državah, ne glede, kje je storjeno.
Posebni pogoji za pregon
14. člen
(1) Če se je v primerih iz 10. člena
in prve alineje 11. člena tega zakonika kazenski postopek začel ali se je
končal v tujini, se storilec preganja v Republiki Sloveniji z dovoljenjem
ministrice oziroma ministra (v nadaljnjem besedilu: minister) za pravosodje z
opozorilom, pod kakšnimi pogoji se s pregonom ne krši prepoved ponovnega
sojenja v isti zadevi.
(2) V primerih iz 12. člena ter
prvega in drugega odstavka 13. člena tega zakonika se storilec
ne preganja:
1)
če je kazen, za katero je bil v tujini obsojen, popolnoma prestal ali je
bilo skladno z mednarodno pogodbo določeno, da bo v tujini izrečeno kazen
prestal v Republiki Sloveniji;
2)
če je bil v tujini s pravnomočno sodbo oproščen ali mu je bila kazen
odpuščena ali je izvršitev kazni zastarala;
3)
če se kaznivo dejanje po tujem zakonu preganja na zahtevo oškodovanca,
taka zahteva pa ni bila vložena oziroma je bila umaknjena.
(3) V primerih iz 12. člena ter
prvega in drugega odstavka 13. člena tega zakonika se storilec
preganja samo, če je dejanje kaznivo tudi po zakonu države, v kateri je bilo
storjeno.
(4) Če v primeru iz 12. člena tega
zakonika dejanje po zakonu države, v kateri je bilo storjeno, ni kaznivo, je pa
to dejanje, storjeno proti Republiki Sloveniji ali njenemu državljanu, se sme
storilec preganjati samo z dovoljenjem ministra za pravosodje.
(5) V vseh drugih primerih razen
primerov iz druge alineje 11. člena, tretjega
odstavka 13. člena in četrtega odstavka tega člena tega
zakonika, ko je dejanje storjeno v tujini, pa v državi, v kateri je bilo
storjeno, ni kaznivo, se storilec sme preganjati z dovoljenjem ministra za
pravosodje, če je dejanje takrat, ko je bilo storjeno, veljalo za kaznivo
dejanje po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost.
(6) V primeru iz 10. člena tega
zakonika se sme ob pogojih, določenih z zakonom, pregon tujca odstopiti tuji
državi.
(7) V primerih iz tretjega odstavka 13.
člena tega zakonika se storilec preganja samo z dovoljenjem ministra za
pravosodje.
Vštevanje odvzete prostosti v tujini
15. člen
V tujini odrejeni pripor in vsak odvzem
prostosti med izročitvenim postopkom se vštejeta v kazen iz obsodbe pred
domačim sodiščem, enako pa se vanjo všteje tudi že prestana kazen iz sodbe
tujega sodišča, če se zanjo izve pozneje. Če kazni nista iste vrste, sodišče
presodi, kako naj se všteje. Če je prestal obsojenec
skupaj več kazni, kot mu je bila izrečena v obsodbi
pred domačim sodiščem, se v presežku šteje za neupravičeno obsojenega.
3.a Pregon kaznivih dejanj zoper mladoletne osebe
Način pregona storilcev kaznivih
dejanj, izvršenih na škodo mladoletnih oseb
15.a člen
V primerih, ko je kaznivo dejanje iz
poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper
spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki
nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega
zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po
uradni dolžnosti.
Tretje poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE O KAZNIVEM DEJANJU
1. Kaznivo dejanje in storilec
Kaznivo dejanje
16. člen
Kaznivo dejanje je človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot
kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca.
Način storitve kaznivega dejanja
17. člen
(1) Kaznivo dejanje je lahko storjeno
s storitvijo ali opustitvijo.
(2) Kaznivo dejanje je lahko storjeno
z opustitvijo samo, če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti.
(3) Z opustitvijo je lahko storjeno
tudi kaznivo dejanje, ki ga zakon ne določa kot opustitveno kaznivo dejanje, če
storilec ne prepreči prepovedane posledice. V takem primeru se storilec kaznuje
za opustitev samo, če je moral preprečiti nastanek prepovedane posledice in če
je opustitev za nastanek take posledice enakega pomena kot storitev.
Čas storitve kaznivega dejanja
18. člen
Kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je
storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica.
Kraj storitve kaznivega dejanja
19. člen
(1) Kaznivo dejanje je storjeno na
kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju,
na katerem je nastala prepovedana posledica.
(2) Za poskus kaznivega dejanja se
šteje, da je bilo storjeno na kraju, na katerem je storilec delal, kakor tudi
na kraju, na katerem naj bi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala
prepovedana posledica.
Storilec in sostorilec
20. člen
(1) Storilec kaznivega dejanja je
vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega
(posredni storilec).
(2) Storilec kaznivega dejanja je tudi
vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri
storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi (sostorilka oziroma
sostorilec (v nadaljnjem besedilu: sostorilec)).
Omejitve kazenske odgovornosti glede
na starost storilcev
21. člen
Kdor je storil protipravno dejanje, ko še
ni bil star štirinajst let (otrok), ne more biti storilec kaznivega dejanja.
Silobran
22. člen
(1) Dejanje, ki je storjeno v
silobranu, ni protipravno.
(2) Silobran je obramba, ki je nujno
potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven
napad.
(3) Storilec, ki je prekoračil meje
silobrana, se sme kaznovati mileje; če je prekoračil silobran zaradi močne
razdraženosti ali prestrašenosti, povzročene z napadom, se mu sme kazen tudi
odpustiti.
Prisiljenost
23. člen
Dejanje, ki je bilo storjeno pod vplivom
sile, ki se ji storilec ni mogel upreti, ni kaznivo dejanje.
2. Krivda in kaznivost storilcev
Krivda
24. člen
Kriv je storilec, ki je bil ob storitvi
kaznivega dejanja prišteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri
tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s
pravom, in če niso podani razlogi, ki izključujejo krivdo.
Naklep
25. člen
Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če
se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti (direktni
naklep), ali če se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je v to privolil
(eventualni naklep).
Malomarnost
26. člen
Kaznivo dejanje je storjeno iz
malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je
zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo
zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni
zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih
osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).
Kaznivost malomarnosti
27. člen
(1) Za kaznivo dejanje, storjeno iz
malomarnosti, se storilec kaznuje samo, če zakon tako določa.
(2) Sodišče
sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če
posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da kaznovanje
v takem primeru očitno ne bi bilo upravičeno.
Odgovornost za hujšo posledico
28. člen
Če je iz kaznivega dejanja nastala hujša
posledica, za katero predpisuje zakon hujšo kazen, se sme ta kazen izreči, če
je storilec glede na to posledico ravnal malomarno.
Neprištevnost
29. člen
(1) Kdor ob storitvi protipravnega dejanja
ni bil prišteven, ni kriv.
(2) Ni prišteven storilec, ki ob storitvi
protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel
imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne
manjrazvitosti.
(3) Storilec kaznivega dejanja, čigar
zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje
ravnanje je bila bistveno zmanjšana zaradi kakšnega stanja iz prejšnjega
odstavka ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, se sme
mileje kaznovati.
(4) Kriv je storilec kaznivega dejanja, ki
si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam
povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova
krivda, ki jo zakon določa za to dejanje.
Dejanska zmota
30. člen
(1) Kdor v dejanski zmoti stori
dejanje, ki ga zakon določa kot naklepno kaznivo dejanje, ni kriv.
(2) Kaznivo dejanje je storjeno v
dejanski zmoti, če se storilec ob storitvi ni zavedal okoliščin, ki jih zakon
določa kot znake kaznivega dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliščine
take, da bi bilo dejanje dopustno.
(3) Za kaznivo dejanje, ki se stori iz
malomarnosti, krivda storilca ne more biti izključena, če je bil v zmoti glede
okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati.
Pravna zmota
31. člen
(1) Storilec kaznivega dejanja, ki iz
upravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje v nasprotju s pravom, ni kriv.
(2) Ni upravičenih razlogov iz prvega
odstavka tega člena, če storilec ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se
lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v širšem njegovem okolju ali pa je
moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravna
pravila.
(3) Če je storilec storil kaznivo
dejanje v pravni zmoti, ki bi se ji lahko izognil, se sme kaznovati mileje.
Skrajna sila
32. člen
(1) Dejanje, ki je storjeno, da bi storilec
od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče
odvrniti drugače, ni protipravno, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je
grozilo (upravičljiva skrajna sila).
(2) Ni kriv storilec, ki stori protipravno
dejanje, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno
nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo, ki je ni bilo
mogoče odvrniti drugače, če povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno večje od zla,
ki je grozilo, in če se storilec ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti
(opravičljiva skrajna sila).
(3) Storilec, ki je ravnal v izogibni
zmoti, da so podane okoliščine skrajne sile iz prejšnjega odstavka, odgovarja
za kaznivo dejanje iz malomarnosti, če zakon za to dejanje določa kaznivost
malomarnosti.
(4) Če je v primeru iz drugega odstavka
tega člena storilec sam povzročil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali če je v
primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena storilec prekoračil meje
skrajne sile, se sme kaznovati mileje, če pa je prekoračil meje skrajne sile v
posebno olajševalnih okoliščinah, se mu sme kazen odpustiti.
Izključitev kaznivosti
33. člen
(1) Z zakonom se lahko določi, da se zaradi
osebnih razmerij, lastnosti ali posebnih okoliščin storilec protipravnega
dejanja ne kaznuje.
(2) Izključitev pregona zaradi nekaznivosti
ni ovira, da se za storjeno dejanje zoper storilca ne uveljavi drugačna pravna
odgovornost.
3. Poskus kaznivega dejanja
Poskus
34. člen
(1) Kdor je naklepno kaznivo dejanje
začel, pa ga ni dokončal, se kaznuje za poskus, če je to kaznivo dejanje, za
katero se smejo po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen; za poskus
drugih kaznivih dejanj pa samo, če zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi
poskus.
(2) Storilec se kaznuje za poskus v
mejah kazni, predpisane za kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje.
Neprimeren poskus
35. člen
Storilcu, ki poskuša storiti kaznivo
dejanje z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu, se sme
odpustiti kazen.
Prostovoljni odstop
36. člen
(1) Storilcu, ki je poskušal storiti
kaznivo dejanje, pa je prostovoljno odstopil od njegove storitve, se sme
odpustiti kazen.
(2) Če storilec prostovoljno odstopi
od storitve kaznivega dejanja, se kaznuje za tista dejanja, ki pomenijo kakšno
drugo samostojno kaznivo dejanje.
(3) Storilcu se sme odpustiti kazen, če si
je iskreno in primerno prizadeval preprečiti posledico, tudi če ta potem ni
nastala iz drugega razloga.
4. Udeležba pri kaznivem dejanju
Udeleženec
36.a člen
Določbe tega zakonika, ki veljajo za
storilca, se uporabljajo tudi za udeleženko oziroma udeleženca (v nadaljnjem
besedilu: udeleženec), ki v okviru napeljevanja oziroma pomoči sodeluje pri
kaznivem dejanju, razen če zakon določa drugače.
Napeljevanje
37. člen
(1) Kdor drugega naklepoma napelje, da
stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor da bi ga storil sam.
(2) Kdor drugega naklepoma napeljuje k
storitvi kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči tri leta zapora
ali hujša kazen, se kaznuje kakor za poskus kaznivega dejanja, tudi če ni bilo
poskusa storitve dejanja.
Pomoč
38. člen
(1) Kdor naklepoma pomaga storilcu pri
naklepnem kaznivem dejanju, se kaznuje, kakor da bi ga sam storil, sme pa se
kaznovati tudi mileje.
(2) Kot pomoč pri storitvi kaznivega
dejanja se šteje zlasti: če da kdo storilcu nasvet ali navodila, kako naj stori
kaznivo dejanje, če mu da na razpolago sredstva ali odstrani ovire za storitev,
če vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s
katerimi bo kaznivo dejanje storjeno, sledi kaznivega dejanja, predmete,
nastale s kaznivim dejanjem ali premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim
dejanjem.
Kaznovanje napeljevalca in pomagača
za poskus
39. člen
Če ostane kaznivo dejanje pri poskusu, se
napeljevalka oziroma napeljevalec (v nadaljnjem besedilu: napeljevalec) in
pomagačka oziroma pomagač (v nadaljnjem besedilu: pomagač) kaznujeta kakor za
poskus.
Meje kaznivosti storilcev in udeležencev
40. člen
(1) Storilec in sostorilec se kaznujeta za
kazniva dejanja v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, napeljevalec in
pomagač pa v mejah njunega naklepa.
(2) Napeljevalcu ali pomagaču se sme
odpustiti kazen, če je prostovoljno preprečil kaznivo dejanje.
(3) Enako velja, če si je napeljevalec ali
pomagač iskreno in primerno prizadeval preprečiti posledico, pa tudi če ta
potem ni nastala iz drugega razloga.
(4) Osebna razmerja, lastnosti in posebne
okoliščine, zaradi katerih zakon izključuje krivdo ali kaznivost ali dopušča
odpustitev, zmanjšanje ali povečanje kazni, se smejo upoštevati samo pri tistem
storilcu ali udeležencu, pri katerem so taka razmerja, lastnosti in okoliščine
ugotovljene.
Odgovornost članov in vodij
hudodelske združbe
41. člen
(1) S hujšo
kaznijo, predpisano za kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi, se kaznuje članica oziroma član (v nadaljnjem besedilu: član)
združbe najmanj treh oseb, če stori kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega
načrta te združbe v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem.
(2) V primeru
iz prvega odstavka tega člena se enako kot storilec
kaznuje tudi vodja združbe, ki je vodil izvedbo hudodelskega načrta ali
razpolagal s protipravno premoženjsko koristjo te združbe ob storitvi kaznivega
dejanja, izhajajočega iz tega hudodelskega načrta, ne glede na to, ali je pri
njegovi izvedbi neposredno sodeloval kot storilec ali udeleženec po 20. ali 37.
in 38. členu tega zakonika.
5. Kaznivost pravnih oseb
Odgovornost pravnih oseb za kazniva
dejanja
42. člen
(1) Kazenska odgovornost se uveljavi
zoper pravno osebo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na
račun ali v korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih
oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna.
(2) Kazenska odgovornost pravnih oseb
ne izključuje odgovornosti fizičnih oseb kot storilcev, napeljevalcev ali
pomagačev pri istem kaznivem dejanju.
(3) Zakon, ki ureja odgovornost
pravnih oseb za kazniva dejanja, določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih
oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice
obsodbe za pravne osebe.
Četrto poglavje
KAZNI
1. Vrste kazni in pogoji za njihovo
izrekanje
Vrste kazni
43. člen
Za kazniva dejanja se smejo krivim
storilcem izreči te kazni:
-
zapor;
-
denarna kazen;
-
prepoved vožnje motornega vozila;
-
izgon tujca iz države.
Glavne in stranske kazni
44. člen
(1) Zapor se sme izreči samo kot
glavna kazen.
(2) Denarna kazen se sme izreči kot
glavna in tudi kot stranska kazen.
(3) Prepoved vožnje motornega vozila in izgon tujca iz države se smeta izreči
samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi.
(4) Poleg glavne kazni se sme izreči
ena ali obe stranski kazni.
Zakonitost pri izrekanju kazni
45. člen
(1) Storilcu kaznivega dejanja se izreče
kazen, ki je predpisana za storjeno kaznivo dejanje; milejša kazen od
predpisane se sme izreči le ob pogojih, ki jih določa ta zakonik.
(2) Za kazniva dejanja, storjena iz
koristoljubnosti, se sme izreči denarna kazen kot stranska kazen tudi, kadar ni
predpisana z zakonom ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec kaznovan
z zaporom ali denarno kaznijo, sodišče pa izreče kot glavno kazen zapor.
Namen kaznovanja
45.a člen
S kaznovanjem po določbah tega zakonika
država varuje temeljne vrednote in načela pravnega reda, vzpostavlja zavedanje
storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj,
predvsem pa ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca
kaznivega dejanja omogoča, da se storilcu z ustrezno sankcijo omogoči dostojna
vključitev v skupno družbeno okolje.
Zapor
46. člen
(1) Zapor ne sme biti krajši od enega
meseca in ne daljši od tridesetih let.
(2) Za kazniva dejanja genocida,
hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva in agresijo ter pod pogoji iz
1. točke drugega odstavka 53. člena tega zakonika za dve ali več kaznivih
dejanj po petem odstavku 108. člena, po 116. členu, po 352. členu, po drugem
odstavku 360. člena, po četrtem odstavku 371. člena in po tretjem odstavku 373.
člena, se sme izreči kazen dosmrtnega zapora.
(3) Kazen
zapora do dveh let se predpiše brez najnižje mere te kazni.
(4) Zapor se
izreka za cela leta in cele mesece, do šestih mesecev pa tudi na cele dni.
Denarna kazen
47. člen
(1) Denarna kazen se izreka tako, da se v
sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z
višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere
storilca.
(2) Število dnevnih zneskov ne more biti
manjše od deset in ne večje od tristo šestdeset, za kazniva dejanja, storjena
iz koristoljubnosti, pa ne večje od tisoč petsto. Sodišče ga določi z
upoštevanjem splošnih pravil o odmeri kazni, razen okoliščin, ki se nanašajo na
premoženjske razmere storilca.
(3) Višino dnevnega zneska sodišče določi
glede na premoženjske razmere storilca na podlagi podatkov o njegovem zaslužku,
drugih prihodkih, vrednosti njegovega premoženja, povprečnih stroških njegovega
preživljanja in njegovih družinskih obveznosti. Dnevni znesek ne more biti
višji od 1.000 eurov.
(4) Pri določanju višine dnevnega zneska
sodišče upošteva podatke, ki ob izrekanju kazni niso stari več kot eno leto. Če
sodišče podatkov za določitev višine dnevnega zneska ne more pridobiti ali bi
bila njihova pridobitev povezana z nesorazmernimi težavami ali zamudo ali če
gre za izdajo kaznovalnega naloga, višino dnevnega zneska določi na podlagi
podatkov, s katerimi razpolaga, in drugih ugotovljenih okoliščin o
premoženjskih razmerah storilca.
(5) V sodbi sodišče določi rok za plačilo
denarne kazni, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od treh
mesecev. Sodišče sme v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti,
da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne
sme biti daljši od dveh let. Če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka,
lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši
od treh mesecev.
Prepoved vožnje motornega vozila
48. člen
(1) Storilcu kaznivega dejanja, ki je
storil kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa
kot voznica oziroma voznik (v nadaljnjem besedilu: voznik) motornega vozila,
sme sodišče izreči prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali
kategorije.
(2) Sodišče določi čas trajanja kazni
iz prejšnjega odstavka, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od
dveh let, računajoč od dne pravnomočnosti sodbe. Čas, prestan v zaporu oziroma
v zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, se ne všteva v čas trajanja te
kazni.
(3) Če je kazen iz prvega odstavka
tega člena izrečena osebi, ki ima tuje dovoljenje za vožnjo motornega vozila,
vključuje ta kazen prepoved uporabe tega dovoljenja na ozemlju Republike
Slovenije.
(4) Z zakonom se lahko določi obvezen izrek
prepovedi vožnje motornega vozila.
(5) Sodišče ne izreče oziroma ne izvrši prepovedi
vožnje motornega vozila, če je vozniku motornega vozila izreklo varnostni ukrep
odvzema vozniškega dovoljenja.
Izgon tujca iz države
48.a člen
(1) Sodišče sme izreči tujcu izgon z
ozemlja Republike Slovenije za čas od enega do petih let, če mu je izreklo
kazen za kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen več kot dveh let
zapora, in če je na podlagi njegovih osebnih okoliščin podana resna grožnja za
javni red ali javno varnost.
(2) Trajanje izgona se šteje od dneva
pravnomočnosti sodbe. Čas, prebit v zaporu, se ne všteva v čas trajanja te
kazni.
(3) Če se kazen izgona tujca iz države
izvrši več kot dve leti po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil izgon izrečen,
sodišče pred izgonom ponovno oceni, ali so še podane osebne okoliščine, ki so
bile podlaga za odločitev o izgonu.
2. Odmera kazni
Splošna pravila za odmero kazni
49. člen
(1) Storilcu kaznivega dejanja odmeri
sodišče kazen v mejah, ki so z zakonom predpisane za to dejanje glede na težo
storjenega dejanja in storilčevo krivdo.
(2) Pri tem upošteva sodišče vse
okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja (olajševalne
in obteževalne okoliščine), zlasti pa: stopnjo storilčeve krivde, nagibe, iz katerih je dejanje storil, stopnjo ogrožanja ali
kršitve zavarovane pravne vrednote, okoliščine, v katerih je bilo dejanje
storjeno, prejšnje življenje storilca, njegove osebne in premoženjske razmere,
njegovo obnašanje po storjenem dejanju, zlasti, ali je poravnal škodo, povzročeno
s kaznivim dejanjem, in druge okoliščine, ki se nanašajo na storilčevo osebnost
ter pričakovani učinek kazni na prihodnje življenje storilca v družbenem okolju.
(3) Če je bil nagib za storitev kaznivega
dejanja narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov
spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj,
politično ali drugo prepričanje, invalidnost, spolna usmerjenost ali katerakoli
druga osebna okoliščina, se to upošteva kot obteževalna okoliščina.
(4) Pri
odmeri kazni storilcu, ki je storil kaznivo dejanje, potem ko je že bil
pravnomočno obsojen ali pa je kazen prestal oziroma je zastarala ali pa mu je
bila odpuščena (povratek), sodišče upošteva zlasti, ali je bilo prejšnje
dejanje iste vrste kot novo, ali sta bili obe dejanji storjeni iz enakih
nagibov, in koliko časa je poteklo od prejšnje obsodbe oziroma od prestane,
odpuščene ali zastarane kazni.
Omilitev kazni
50. člen
Sodišče sme storilcu odmeriti kazen pod
mejo, ki je predpisana z zakonom, ali pa uporabiti milejšo vrsto kazni:
-
če zakon določa, da se sme storilec mileje kaznovati;
-
če ugotovi posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek
omiljene kazni.
Meje omilitve kazni zapora
51. člen
(1) Kadar so dani pogoji za omilitev kazni
iz prejšnjega člena, jo sodišče omili v teh mejah:
1)
če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih petnajst let
zapora, jo sme omiliti do deset let zapora;
2)
če so za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisana tri ali več let
zapora, jo sme omiliti do enega leta zapora;
3)
če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisano eno leto zapora,
jo sme omiliti do treh mesecev zapora;
4)
če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisano manj kot eno leto
zapora, jo sme omiliti do enega meseca zapora;
5)
če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora in pri tem ni določena
najnižja kazen, sme namesto zapora izreči denarno kazen.
(2) Storilcu, ki po zakonu, ki ureja
kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem
je za tak primer predlagana omilitev kazni, ali jo prizna v sporazumu z državnim
tožilcem, sodišče kazen omili v teh mejah:
1)
če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih deset ali več
let zapora, jo sme omiliti do treh let zapora;
2)
če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih tri do deset let
zapora, jo sme omiliti do treh mesecev zapora;
3)
če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih manj kot tri
leta zapora, jo sme omiliti do enega meseca zapora;
4)
če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisano manj kot eno leto
zapora, sme namesto zapora izreči denarno kazen.
Odpustitev kazni
52. člen
(1) Sodišče sme storilcu kaznivega
dejanja odpustiti kazen, kadar to zakon posebej določa.
(2) Kadar ima sodišče pravico storilcu
kaznivega dejanja odpustiti kazen, mu jo sme omiliti brez omejitev, ki so predpisane
za omilitev kazni.
Stek kaznivih dejanj
53. člen
(1) Če je storilec z enim dejanjem ali
več dejanji storil dve ali več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi,
določi sodišče najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izreče
za vsa ta kazniva dejanja enotno kazen.
(2) Enotno kazen izreče sodišče po
naslednjih pravilih:
1)
če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen dosmrtnega
zapora, ali če je za dve ali več kaznivih dejanj iz drugega odstavka 46. člena
tega zakonika v steku določilo kazen zapora tridesetih let, izreče enotno kazen
dosmrtnega zapora;
2)
če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen tridesetih let
zapora in ne gre za primer iz točke 1), izreče le to kazen;
3)
če je za kazniva dejanja v steku določilo kazen zapora, mora biti enotna
kazen večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka
posameznih kazni in ne preseči tridesetih let zapora;
4)
če so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do enega
leta, enotna kazen ne sme biti daljša od petih let zapora;
5)
če je za kazniva dejanja v steku določilo le denarne kazni, zviša
najvišjo določeno denarno kazen, ki pa ne sme preseči seštevka določenih
denarnih kazni in ne tristo šestdeset dnevnih zneskov, če je bilo eno ali več
kaznivih dejanj storjenih iz koristoljubnosti, pa ne sme presegati tisoč petsto
dnevnih zneskov;
6)
če je za nekatera kazniva dejanja v steku določilo kazen zapora, za
druga kazniva dejanja pa denarne kazni, izreče eno kazen zapora in eno denarno
kazen po točki 2), 3), 4) in 5) tega odstavka;
7)
če je za kazniva dejanja v steku določilo več istovrstnih stranskih
kazni, izreče enotno stransko kazen tako, da ne sme doseči njihovega seštevka
in ne preseči najvišje splošne meje kazni.
(3) Stransko
kazen izreče sodišče, čeprav je bila določena le za eno samo kaznivo dejanje v
steku; če pa je določilo več denarnih kazni, izreče eno samo denarno kazen po točki
5) drugega odstavka tega člena.
Nadaljevano kaznivo dejanje
54. člen
(1) Kdor iz koristoljubnosti ali
oškodovalnih nagibov istočasno ali zaporedoma stori ali poskusi storiti dve ali
več istih ali istovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj, ki glede na kraj,
način ali druge enake okoliščine pomenijo enotno dejavnost, stori nadaljevano
kaznivo dejanje.
(2) Za nadaljevano kaznivo dejanje se
ne uporabijo določbe o steku iz prejšnjega člena tega zakonika, temveč se
storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj izreče ena
kazen v mejah kazni, predpisane za najhujše kaznivo dejanje.
(3) Storilcu, ki si z dejavnostjo po
prvem odstavku tega člena skupaj pridobi večjo ali veliko premoženjsko korist
ali povzroči večjo ali veliko premoženjsko škodo, zaradi katere je za kaznivo
dejanje predpisana hujša kazen, se po drugem odstavku tega člena izreče ta hujša kazen, če mu je šlo za to, da si z istočasno ali
zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroči tako
škodo.
Odmera kazni obsojencu
55. člen
(1) Če sodi sodišče obsojenca zaradi
kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po
prejšnji obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med
prestajanjem zapora, izreče za vsa kazniva dejanja enotno kazen po 53. členu;
pri tem upošteva, da je prej izrečena kazen že določena. Kazen ali del kazni,
ki jo je obsojenec že prestal, se mu všteje v izrečeno kazen zapora.
(2) Za kaznivo dejanje, ki ga je
storil med prestajanjem zapora, izreče sodišče storilcu kazen ne glede na prej
izrečene kazni, če bi bil neprestani del prej izrečene kazni pri uporabi določb
53. člena nesorazmerno majhen.
Vštevanje pripora in prejšnje kazni
56. člen
(1) Čas, prestan v priporu, ter
kakršen koli odvzem prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem, se všteva v izrečeno
kazen zapora in denarno kazen.
(2) Če je uveden kazenski postopek za
več kaznivih dejanj in pripor ni odrejen za vsako od njih, se čas, prestan v
priporu, všteva v izrečeno kazen zapora in denarno kazen za kaznivo dejanje, za
katero je obdolženka oziroma obdolženec (v nadaljnjem besedilu: obdolženec)
obsojen.
(3) Globa, odvzem prostosti ali kakšna druga sankcija, ki jo je obsojenec prestal oziroma
plačal za prekršek, ter kazen ali disciplinski odvzem prostosti, ki ga je
prestal zaradi kršitve vojaške discipline, se mu všteje v kazen, izrečeno za
kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška oziroma kršitve vojaške
discipline.
(4) Dan pripora, dan odvzema
prostosti, dan zapora in dva dnevna zneska denarne kazni ter 42 eurov
globe, izrečene za prekršek, so pri vsakem vštevanju
izenačeni.
Peto poglavje
OPOZORILNE SANKCIJE
1. Pogojna obsodba
Splošne določbe o pogojni obsodbi
57. člen
(1) Sodišče sme ob pogojih, ki so
določeni s tem zakonikom, izreči storilcu kaznivega dejanja pogojno obsodbo
namesto kazni.
(2) S pogojno obsodbo določi sodišče
storilcu kaznivega dejanja kazen, ki pa ne bo izrečena, če obsojenec v času, ki
ga določi sodišče in ne sme biti manj kot eno leto in ne več kot pet let
(preizkusna doba), ne bo storil novega kaznivega dejanja.
(3) V pogojni obsodbi lahko sodišče
določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne
vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne
škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih, v
kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Rok za izpolnitev teh
obveznosti določi sodišče v mejah preizkusne dobe.
(4) Varnostni ukrepi, izrečeni ob
pogojni obsodbi, se izvršijo.
Izrek pogojne obsodbe
58. člen
(1) Pogojna obsodba se sme izreči, če
je sodišče storilcu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen.
(2) Pogojna obsodba se ne sme izreči za
kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let.
(3) Sodišče izreče pogojno obsodbo, če
glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po
storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in glede na
druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče
pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.
(4) Če sodišče v pogojni obsodbi
določi stranske kazni, sme izreči, da se vse ali posamezne stranske kazni
izvršijo.
(5) Storilcu, ki po zakonu, ki ureja
kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem
je za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, ali jo prizna v sporazumu z
državnim tožilcem, sme sodišče izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja,
za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora
do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let.
Preklic pogojne obsodbe zaradi novega
kaznivega dejanja
59. člen
(1) Sodišče prekliče pogojno obsodbo,
če stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali več kaznivih dejanj, za katera je
izreklo kazen zapora dveh let ali daljšo kazen.
(2) Če stori obsojenec v preizkusni
dobi eno ali več kaznivih dejanj, za katera je sodišče določilo kazen zapora
manj kot dve leti ali denarno kazen, odloči sodišče, ali bo preklicalo pogojno
obsodbo, ko presodi vse okoliščine, ki se nanašajo na storjena kazniva dejanja
in storilca, zlasti pa na sorodnost storjenih kaznivih dejanj, njihov pomen in
nagibe, iz katerih so bila storjena. Pri tem je vezano na prepoved, da ne sme
izreči pogojne obsodbe, če je treba storilcu za kazniva dejanja, ugotovljena v
pogojni obsodbi, in za nova kazniva dejanja izreči kazen več kot dveh let
zapora (prvi odstavek prejšnjega člena), v primerih
priznanj krivde in sporazumov o krivdi pa več kot petih let zapora (peti
odstavek prejšnjega člena).
(3) Če sodišče prekliče pogojno
obsodbo, izreče po 53. členu tega zakonika enotno kazen za prej storjeno in
novo kaznivo dejanje; pri tem upošteva, da je kazen iz preklicane pogojne
obsodbe že določena.
(4) Če sodišče ne prekliče pogojne
obsodbe, sme za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo ali kazen. Če
spozna, da je treba tudi za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo, določi
po 53. členu tega zakonika enotno kazen za prej storjeno in novo kaznivo
dejanje in določi novo preizkusno dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in
ne daljša od petih let, v primerih priznanj krivde in
sporazumov o krivdi pa ne daljša od desetih let, in se
šteje od pravnomočnosti nove sodbe. Obsojencu, ki mu je za novo kaznivo dejanje
izrečen zapor, se čas prestajanja te kazni ne šteje v preizkusno dobo, določeno
s pogojno obsodbo za prejšnje kaznivo dejanje.
Preklic pogojne obsodbe zaradi prej
storjenega kaznivega dejanja
60. člen
(1) Sodišče prekliče pogojno obsodbo,
če po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je
bil pogojno obsojen, in če sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, če
bi se vedelo za to dejanje. V takem primeru ravna po tretjem odstavku
prejšnjega člena.
(2) Če sodišče ne prekliče pogojne
obsodbe, ravna po četrtem odstavku prejšnjega člena.
Preklic pogojne obsodbe zaradi
neizpolnitve naloženih obveznosti
61. člen
(1) Če je bilo s pogojno obsodbo obsojencu
naloženo, da izpolni kakšno obveznost iz tretjega odstavka 57. člena tega
zakonika, pa je ni izpolnil v roku, ki mu je bil določen v sodbi, sme sodišče v
mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati
pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. Če spozna,
da obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti, mu
sodišče lahko odpusti njeno izpolnitev ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno
obveznostjo, določeno v zakonu.
(2) Če se je v roku za izpolnitev
obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena tega zakonika, ki je bil
obsojencu določen v sodbi, nad njim začel osebni stečaj, se tek roka za
izpolnitev te obveznosti za čas trajanja osebnega stečaja prekine, rok, v
katerem lahko sodišče sprejme odločitve iz prejšnjega odstavka, pa se ne glede
na prejšnji odstavek za čas takšne prekinitve podaljša tudi čez mejo določene
preizkusne dobe.
Roki za preklic pogojne obsodbe
62. člen
(1) Pogojna obsodba se sme preklicati
v preizkusni dobi. Če stori obsojenec v tem času kaznivo dejanje, ki ima za posledico
preklic pogojne obsodbe, pa se to s sodbo ugotovi šele po poteku preizkusne
dobe, se sme pogojna obsodba preklicati najpozneje v enem letu po poteku preizkusne
dobe.
(2) Če obsojenec v danem roku ne
izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena tega zakonika, sme sodišče
najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe oziroma po poteku roka iz drugega odstavka prejšnjega člena preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v
pogojni obsodbi.
2. Pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom
Varstveno nadzorstvo
63. člen
(1) Ob pogojih, določenih v tem
zakoniku, sme sodišče določiti, da bo storilec, ki mu je bila izrečena pogojna
obsodba, za določen čas med preizkusno dobo pod varstvenim nadzorstvom.
(2) Varstveno nadzorstvo vključuje z
zakonom določeno pomoč, nadzor ali varstvo.
Pogoji za izrek varstvenega
nadzorstva
64. člen
(1) Sodišče izreče ukrep varstvenega
nadzorstva, če spozna, da je storilcu med preizkusno dobo potrebna kakšna
oblika takega nadzorstva (drugi odstavek prejšnjega člena). Ta ukrep izreče
sodišče za določen čas v mejah preizkusne dobe, določene s pogojno obsodbo.
(2) Če sodišče ugotovi, da varstveno
nadzorstvo ni več potrebno, sme izvedbo tega ukrepa ustaviti še pred potekom
preizkusne dobe.
Izbira navodil
65. člen
(1) Ko izreče ukrep varstvenega
nadzorstva, lahko odredi sodišče tudi eno ali več navodil, po katerih se mora
ravnati obsojenec.
(2) Pri izbiri navodil upošteva
sodišče zlasti storilčevo starost, njegove psihične lastnosti, nagibe, iz
katerih je storil dejanje, osebne razmere, njegovo prejšnje življenje,
okoliščine, v katerih je storil dejanje, ter njegovo obnašanje po storjenem
kaznivem dejanju. Posebej mora paziti, da z izbiro navodil ne bo prizadelo
obsojenčevega človeškega dostojanstva ali mu povzročilo posebnih težav.
(3) Navodila sodišča smejo vključevati
te naloge:
1)
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s soglasjem tudi
zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog;
2)
obiskovanje ustrezne poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice;
3)
usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza
obsojenčevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju;
4)
poraba dohodkov v skladu s preživninskimi dolžnostmi;
5)
prepoved druženja z nekaterimi osebami;
6)
prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z eno ali več
določenimi osebami, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev;
7)
prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi oseb;
8)
prepoved dostopa na posamezne kraje;
9)
vključitev v eno ali več socialnovarstvenih storitev centra za socialno
delo.
(4) Med preizkusno dobo sme sodišče
spremeniti ali odpraviti navodila po uradni dolžnosti, na predlog svetovalke
oziroma svetovalca (v nadaljnjem besedilu: svetovalec) ali obsojenca.
Dejavnost svetovalca
66. člen
(1) Varstveno
nadzorstvo opravlja svetovalec, ki ga določi organ, pristojen za probacijo.
(2) Svetovalec
obsojencu v skladu z zakonom, ki ureja probacijo, nudi pomoč in varstvo ter
nadzira izpolnjevanje navodil, ki jih je sodišče izreklo obsojencu.
Posledice neizpolnjevanja navodil
67. člen
(1) Če obsojenec med preizkusno dobo ne
izpolnjuje navodil, se izmika stikom s svetovalcem ali kako drugače krši osebni
načrt, pripravljen v skladu z zakonom, ki ureja probacijo, ga sme sodišče
posvariti, spremeniti navodila, podaljšati varstveno nadzorstvo tudi čez mejo
določene preizkusne dobe za čas neizpolnjevanja navodil, izmikanja stikom ali
drugačne kršitve osebnega načrta ali preklicati pogojno obsodbo in izreči
kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi.
(2) Če obsojenec tudi v času podaljšanega
varstvenega nadzorstva iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje navodil, se izmika
stikom s svetovalcem ali kako drugače krši osebni načrt, pripravljen v skladu z
zakonom, ki ureja probacijo, sme sodišče preklicati pogojno obsodbo in izreči
kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi.
3. Sodni opomin
Pogoji za izrek sodnega opomina
68. člen
(1) Sodni opomin se sme izreči za
kazniva dejanja, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta,
če so storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahka.
(2) Za določena kazniva dejanja se sme
izreči sodni opomin ob pogojih, ki jih določa zakon, tudi kadar je zanje
predpisan zapor do treh let.
(3) Sodni opomin sme sodišče izreči za
več kaznivih dejanj, storjenih v steku, če so za vsako od teh dejanj dani
pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(4) Pri odločanju, ali naj izreče
sodni opomin, upošteva sodišče osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje,
njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in druge okoliščine, v katerih je dejanje storil.
(5) Storilcu, ki po zakonu, ki ureja
kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem
je za tak primer predlagan izrek sodnega opomina, ali jo prizna v sporazumu z
državnim tožilcem, sme sodišče izreči sodni opomin tudi za kazniva dejanja, za
katera je predpisan zapor do treh let.
Šesto poglavje
VARNOSTNI UKREPI
Vrste varnostnih ukrepov
69. člen
Storilcem kaznivih dejanj se smejo izrekati
ti varnostni ukrepi:
1)
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu;
2)
obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti;
3)
prepoved opravljanja poklica;
4)
prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo;
5)
odvzem vozniškega dovoljenja;
6)
odvzem predmetov.
Izrekanje varnostnih ukrepov
70. člen
(1) Sodišče sme izreči storilcu
kaznivega dejanja enega ali več varnostnih ukrepov, kadar so zanje dani s tem
zakonikom določeni pogoji.
(2) Pri izrekanju varnostnega ukrepa
sodišče po načelu sorazmernosti upošteva težo storjenega kaznivega dejanja in
dejanj, za katera utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne
bi izreklo varnostnega ukrepa.
(3) Obvezno psihiatrično zdravljenje in
varstvo v zdravstvenem zavodu in obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
se samostojno izrečeta neprištevnemu storilcu protipravnega dejanja, če ni
mogoče drugače zagotoviti varnosti ljudi. Poleg teh dveh ukrepov sme sodišče
izreči tudi prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in
odvzem predmetov.
(4) Odvzem
vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov se smeta izreči, če so bili storilcu
izrečeni kazen, pogojna obsodba, sodni opomin ali mu je bila odpuščena kazen.
(5) Prepoved
opravljanja poklica se sme izreči, če je bila storilcu izrečena kazen zapora
ali v pogojni obsodbi določena kazen zapora.
(6) Prepoved približevanja ali
komuniciranja z žrtvijo se sme izreči, če je bila storilcu izrečena kazen,
opozorilna sankcija ali mu je bila kazen odpuščena.
Obvezno psihiatrično zdravljenje in
varstvo v zdravstvenem zavodu
70.a člen
(1) Storilcu, ki je storil protipravno
dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane
prištevnosti in se sme zanj izreči kazen zapora enega leta ali več, izreče
sodišče obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, če
na podlagi teže storjenega dejanja in stopnje storilčeve duševne motenosti
ugotovi, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper
življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost
mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem
oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem, določenim
z zakonom.
(2) Sodišče ustavi ukrep iz prejšnjega
odstavka ali ga nadomesti z ukrepom iz 70.b člena tega zakonika, ko ugotovi, da
zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista več potrebni. Sodišče po
preteku šestih mesecev vsakokrat znova odloči, ali sta nadaljnje zdravljenje in
varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebni.
(3) Ukrep iz prvega odstavka tega člena
traja za neprištevnega storilca največ pet let.
(4) Če stori oseba med prestajanjem kazni
kaznivo dejanje, za katerega ji sodišče v skladu s prvim odstavkom tega člena
izreče varnostni ukrep, se prestajanje kazni prekine dokler traja izvrševanje
varnostnega ukrepa.
(5) Storilcu, ki
je storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in je bil
obsojen na zapor, se izvrševanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena ustavi,
ko je v zdravstvenem zavodu prestal čas, za katerega mu je bila izrečena kazen.
Čas, prestan v zdravstvenem zavodu, se všteje v čas prestajanja kazni. Če je ta
čas krajši od izrečene kazni, lahko sodišče odredi, da mora obsojenec prestati
ostanek kazni, ali da naj bo izpuščen na pogojni odpust. Pri odločanju o
pogojnem odpustu obsojenca sodišče upošteva zlasti uspeh zdravljenja, njegovo
zdravstveno stanje, čas, ki ga je prestal v zdravstvenem zavodu, in ostanek
kazni, ki je ni prestal.
Obvezno psihiatrično zdravljenje na
prostosti
70.b člen
(1) Storilcu, ki je storil protipravno
dejanje v stanju neprištevnosti, izreče sodišče obvezno psihiatrično
zdravljenje na prostosti, če ugotovi, da je to potrebno in da zadostuje za to,
da storilec ne bo ponavljal hujših kaznivih dejanj.
(2) Sodišče sme izreči obvezno psihiatrično
zdravljenje na prostosti tudi storilcu, čigar prištevnost je bistveno zmanjšana
in je bil po petem odstavku prejšnjega člena izpuščen
na pogojni odpust.
(3) Obvezno psihiatrično zdravljenje na
prostosti sme trajati najdalj dve leti. Sodišče po preteku šestih mesecev
vsakokrat znova odloči o tem, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še
potrebno.
(4) Če se storilec noče zdraviti na
prostosti, ali če zdravljenje samovoljno opusti, ali če zdravljenje ni uspešno,
lahko sodišče ob pogojih iz prvega odstavka prejšnjega člena odredi, da se ta ukrep
izvršuje v zdravstvenem zavodu. Tudi v takem primeru sme ta ukrep skupaj
trajati največ dve leti. Sodišče po preteku šestih mesecev ponovno odloči o
tem, ali je ta ukrep še potreben.
Prepoved opravljanja poklica
71. člen
(1) Sodišče sme storilcu kaznivega
dejanja prepovedati opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti,
če je zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje
in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še
naprej opravljal tako dejavnost.
(2) Sodišče določi, koliko časa naj
traja ukrep iz prejšnjega odstavka; ta ne sme trajati manj kot eno leto in ne
več kot pet let, šteto od pravnomočnosti odločbe, pri čemer se čas, prestan v
zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, ne všteva v čas
trajanja tega ukrepa.
(3) Kadar izreče pogojno obsodbo, sme
sodišče določiti, da bo ta obsodba preklicana, če storilec prekrši prepoved
opravljanja poklica.
(4) Sodišče sme odločiti, da ta
varnostni ukrep preneha, če sta potekli dve leti od začetka njegovega
izvajanja. O tem odloči sodišče na prošnjo obsojenca, če ugotovi, da so prenehali
razlogi za izrek tega ukrepa.
Prepoved približevanja ali
komuniciranja z žrtvijo kaznivega dejanja
71.a člen
(1) Storilcu kaznivega dejanja zoper
življenje in telo, zoper čast in dobro ime, zoper spolno nedotakljivost, zoper
človekovo zdravje ali drugega kaznivega dejanja z znaki nasilja sme sodišče
izreči prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo katerega od teh
kaznivih dejanj za čas od enega meseca do treh let.
(2) V okviru ukrepa iz prejšnjega odstavka
lahko sodišče določi:
-
prepoved približevanja žrtvi ali njenim bližnjim,
-
prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov ali komuniciranja
z žrtvijo ali njenimi bližnjimi, vključno z uporabo elektronskih
komunikacijskih sredstev,
-
prepoved dostopa na posamezne kraje, na katerih se redno giba žrtev ali
njeni bližnji, ali
-
prepoved druženja z žrtvijo ali njenimi bližnjimi.
(3) Sodišče sme izreči ta ukrep, če je
storilec s kaznivim dejanjem prizadel telesno ali duševno celovitost žrtve in
če oceni, da bi storilčevi stiki ali komuniciranje z žrtvijo ali njenimi
bližnjimi pomenili nevarnost za ponovitev istovrstnega ali storitev drugega
kaznivega dejanja zoper žrtev ali njene bližnje. Sodišče izbere enega ali več
načinov izvršitve ukrepa iz prejšnjega odstavka in ob tem zlasti natančno
opredeli osebe, na katere se ukrep nanaša, in razmerje med storilcem in žrtvijo
ali njenim bližnjim, primerne razdalje storilca do žrtve ali njenega bližnjega
ali krajev, ki se morajo spoštovati, opredeli posamezne načine prepovedanih
oblik komuniciranja ali določi prepovedane oblike druženja.
(4) Kadar izreče pogojno obsodbo, sme
sodišče odločiti, da bo obsodba preklicana, če storilec prekrši prepoved približevanja
ali komuniciranja z žrtvijo ali njenim bližnjim.
(5) Trajanje prepovedi približevanja ali
komuniciranja se šteje od pravnomočnosti sodbe. Čas prebit v zaporu oziroma v
zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo se ne všteva v čas trajanja tega
ukrepa.
(6) Sodišče sme odločiti, da ta varnostni
ukrep preneha, če je poteklo šest mesecev od začetka izvajanja. O tem odloči
sodišče na prošnjo obsojenca, če ugotovi, da so prenehali razlogi za izrek tega
ukrepa.
Odvzem vozniškega dovoljenja
72. člen
(1) Storilcu kaznivega dejanja zoper
varnost javnega prometa sme sodišče odvzeti vozniško dovoljenje za posamezne
vrste motornih vozil in pri tem določiti, da se mu ne sme izdati novo
dovoljenje za eno do pet let. Če storilec vozniškega dovoljenja nima, sodišče
izreče, da se mu dovoljenje ne sme izdati.
(2) Sodišče sme izreči ta ukrep, če
spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost
za javni promet zaradi njegovega obnašanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti
za varno upravljanje motornih vozil.
(3) Vozniško dovoljenje preneha
veljati s pravnomočnostjo sodne odločbe. Čas, prestan v zaporu ali zdravstvenem
zavodu za zdravljenje in varstvo, se ne všteva v čas trajanja tega ukrepa.
(4) Po poteku časa, ki ga je določilo
sodišče v okviru najnižje in najvišje mere tega
ukrepa, sme storilec na novo pridobiti vozniško dovoljenje ob splošnih pogojih,
ki so predpisani za pridobitev posameznih vrst vozniških dovoljenj.
(5) Sodišče sme odločiti, da ta
varnostni ukrep preneha in da sme storilec na novo pridobiti vozniško
dovoljenje, če sta potekli dve leti od začetka njegovega izvajanja. O tem
odloči sodišče na prošnjo obsojenca, če ugotovi, da so prenehali razlogi za
izrek tega ukrepa.
Odvzem predmetov
73. člen
(1) Predmeti, ki so bili uporabljeni
ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, se smejo
vzeti, če so storilčeva last.
(2) Predmeti iz prejšnjega odstavka se
smejo vzeti tudi, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali
moralni razlogi, vendar pa pravica drugih terjati od storilca odškodnino s tem
ni prizadeta.
(3) Z zakonom se sme določiti obvezen
odvzem predmetov, tudi če niso storilčeva last.
Sedmo poglavje
ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM
Razlog za odvzem premoženjske koristi
74. člen
(1) Nihče ne more obdržati
premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi
njega.
(2) Korist iz prejšnjega odstavka tega
člena se odvzame s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v tem zakoniku,
ugotovljeno kaznivo dejanje.
Način odvzema premoženjske koristi
75. člen
(1) Storilcu ali drugi prejemnici
oziroma prejemniku (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) koristi se odvzamejo
denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena
s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu
odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi.
(2) Če storilcu ali drugemu prejemniku
koristi ni mogoče odvzeti premoženjske koristi ali premoženja, ki ustreza
premoženjski koristi, se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza
tej premoženjski koristi. Sodišče sme v upravičenih primerih dovoliti, da se
lahko denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, plača tudi v obrokih,
pri čemer pa rok plačila ne sme biti daljši od dveh let.
(3) Premoženjska korist, pridobljena s
kaznivim dejanjem ali zaradi njega, se lahko odvzame tudi tistim, na katere je
bila prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če
so vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem
ali zaradi njega.
(4) Če je bila premoženjska korist,
pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, prenesena na bližnje
sorodnike storilca kaznivega dejanja (razmerja iz 224. člena tega zakonika),
ali če je bilo zaradi onemogočanja odvzema premoženjske koristi po prvem
odstavku tega člena na te osebe preneseno kakšno drugo njegovo premoženje, se
jim odvzame, razen če dokažejo, da so zanj plačali dejansko vrednost.
(5) Če je premoženjsko korist pridobilo več
oseb skupaj, se odvzame vsaki osebi delež, ki ga je pridobila; če se ta delež
ne more natančneje ugotoviti, ga določi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin
zadeve.
Varstvo oškodovanca
76. člen
(1) Če je bil oškodovancu v kazenskem
postopku prisojen premoženjskopravni zahtevek, izreče sodišče odvzem
premoženjske koristi, kadar presega oškodovancu prisojeni premoženjskopravni
zahtevek.
(2) Oškodovanec, ki ga je sodišče v
kazenskem postopku glede premoženjskopravnega zahtevka napotilo na pravdo, lahko
zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti, če začne pravdo v šestih mesecih od
pravnomočnosti odločbe, s katero je bil napoten na pravdo, in če zahteva
poplačilo iz odvzete vrednosti v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero
je bil ugotovljen njegov zahtevek.
(3) Oškodovanec, ki ni prijavil
premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, lahko zahteva poplačilo iz
odvzete vrednosti, če je pravdo za ugotovitev svojega zahtevka začel v treh
mesecih od dne, ko je izvedel za odločbo, s katero je bila odvzeta premoženjska
korist, najpozneje pa v dveh letih od pravnomočnosti te odločbe, in če v treh
mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ugotovljen njegov zahtevek,
zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti.
Odvzem premoženjske koristi pravni osebi
77. člen
Če je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi
njega pridobljena premoženjska korist pravni osebi, se ji taka korist odvzame.
Pravni osebi se odvzame tudi premoženjska korist ali premoženje, ki ustreza
premoženjski koristi, če ga osebe, navedene v prvem odstavku 75. člena tega
zakonika, prenesejo nanjo brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski
vrednosti.
Odvzem premoženja zaradi kaznivih
dejanj, storjenih v hudodelski združbi
77.a člen
(1) Po določbah tega poglavja se odvzame
tudi premoženjska korist ali premoženje, ki ga je s kaznivim dejanjem ali
zaradi njega pridobila ali s katerim razpolaga hudodelska združba.
(2) Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje
v hudodelski združbi, se kot premoženjska korist, pridobljena s kaznivim
dejanjem, odvzame tudi premoženje, za katero sodišče ugotovi, da izhaja iz
kriminalnih dejavnosti, storjenih v tej združbi.
Odvzem premoženja, pridobljenega v
zvezi s kaznivim dejanjem
77.b člen
Po določbah tega poglavja se kot
premoženje, pridobljeno v zvezi s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, odvzame
tudi premoženje, ki ga storilec ali druge osebe, ki se jim premoženje odvzame,
uporabljajo v svojo izključno ali pretežno korist s privolitvijo oseb, ki jim
premoženje pripada, če so te osebe vedele ali bi bile mogle vedeti, da je
premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega ali da je z njim
bilo pripravljeno, storjeno ali prikrito kaznivo dejanje ali da je bilo
pridobljeno z namenom, da se uporabi za kaznivo dejanje.
Domneva brezplačnosti
77.c člen
(1) Ne glede na pravno podlago prenosa se
domneva, da je bila premoženjska korist oziroma premoženje, ki je predmet
odvzema po določbah tega poglavja, preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne
ustreza dejanski vrednosti, če so jih storilec ali njegovi bližnji sorodniki
(razmerja iz 224. člena tega zakonika) neposredno ali posredno prenesli na
gospodarsko družbo ali drugo pravno osebo, ki je v njihovi večinski lasti ali
imajo v njej pravico izvajati prevladujoč vpliv ali nadzor.
(2) Družbi ali osebi iz prejšnjega odstavka
se premoženjska korist ali premoženje ne odvzame, če dokaže, da je zanj plačala
dejansko vrednost.
Osmo poglavje
PRAVNE POSLEDICE OBSODBE
Nastanek pravnih posledic obsodbe
78. člen
(1) Obsodbe za posamezna kazniva
dejanja ali posamezne kazni imajo lahko za pravno posledico prenehanje oziroma
izgubo posameznih pravic ali prepoved pridobitve posameznih pravic.
(2) Pravne posledice obsodbe ne morejo
nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna
obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena.
(3) Pravne posledice obsodbe se smejo
predpisati samo z zakonom in nastanejo po samem zakonu, s katerim so
predpisane.
(4) Za storilca se sme uporabiti samo
tista pravna posledica obsodbe, ki je bila z zakonom določena ob storitvi
kaznivega dejanja.
Vrste pravnih posledic obsodbe
79. člen
(1) Pravna posledica obsodbe, ki se
nanaša na prenehanje ali izgubo posameznih pravic, je prenehanje opravljanja
določenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe ali prenehanje delovnega
razmerja ali izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji.
(2) Pravne posledice, ki so v
prepovedi pridobitve posameznih pravic, so:
1)
prepoved opravljanja posameznih javnih funkcij ali pooblastil uradne
osebe;
2)
prepoved pridobitve posameznega poklica ali sklenitve pogodbe o
zaposlitvi;
3)
prepoved pridobitve posameznih dovoljenj ali odobritev, ki jih dajejo
državni organi s svojo odločbo.
Začetek in trajanje pravnih posledic
obsodbe
80. člen
(1) Pravne posledice učinkujejo od dne
pravnomočnosti obsodbe.
(2) Pravne posledice obsodbe, ki so v
prepovedi pridobitve posameznih pravic, smejo trajati največ pet let od dne, ko
je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana, če ni za posamezne pravne
posledice z zakonom določen krajši ali daljši rok.
(3) Po poteku dveh let od dne, ko je
bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, sme sodišče na prošnjo obsojenca
odrediti, da preneha pravna posledica obsodbe, ki se nanaša na prepoved
pridobitve posamezne pravice.
(4) Pri presoji, ali naj odredi
prenehanje pravne posledice obsodbe, upošteva sodišče vedenje obsojenca po obsodbi,
ali je povrnil škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, in tudi druge
okoliščine, ki kažejo, da je prenehanje pravne posledice obsodbe utemeljeno.
(5) S prenehanjem pravnih posledic
obsodbe niso prizadete tiste pravice drugih, ki se opirajo na obsodbo.
(6) Z izbrisom obsodbe prenehajo njene
pravne posledice.
Deveto poglavje
REHABILITACIJA, IZBRIS OBSODBE IN POGOJI ZA DAJANJE PODATKOV IZ KAZENSKE
EVIDENCE
Pravni položaj obsojenca po prestani
kazni
81. člen
(1) Po prestani, plačani ali na
drug način v skladu z zakonom izvršeni, odpuščeni ali
zastarani kazni imajo nekdanji obsojenci vse pravice,
ki so določene v ustavi, zakonih in drugih predpisih, in lahko pridobivajo vse
pravice, razen tistih, ki so jim omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa
ali zaradi nastalih pravnih posledic obsodbe.
(2) Prejšnji odstavek velja tudi za
tiste, ki so na pogojnem odpustu.
Zakonska rehabilitacija in izbris
obsodbe
82. člen
(1) Z zakonsko rehabilitacijo se
izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice,
obsojenec pa velja za neobsojenega.
(2) Za obsodbo velja pravnomočna
odločba kakor tudi spremembe te odločbe z amnestijo ali pomilostitvijo.
(3) Obsodba se izbriše iz kazenske
evidence v določenem roku, od takrat ko je bila kazen izvršena, zastarana ali
odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja.
(4) Roki iz prejšnjega odstavka so:
1)
za obsodbo, s katero je bil storilcu izrečen sodni opomin, in za
obsodbo, s katero mu je bila odpuščena kazen – eno leto od pravnomočnosti sodne
odločbe;
2)
za pogojno obsodbo – eno leto, od takrat ko je potekla preizkusna doba oziroma
rok iz drugega odstavka 61. člena oziroma 67. člena tega zakonika;
3)
za obsodbo na denarno kazen, stransko kazen ali kazen zapora do enega
leta – tri leta;
4)
za obsodbo na kazen zapora nad eno leto do treh let – pet let;
5)
za obsodbo na kazen zapora nad tri leta do petih let – osem let;
6)
za obsodbo na kazen zapora nad pet do deset let – deset let;
7)
za obsodbo na kazen zapora nad deset do petnajst let – petnajst let.
(5) Obsodba na kazen zapora nad
petnajst let se ne izbriše.
(6) Obsodba se ne more izbrisati iz
kazenske evidence, dokler trajajo varnostni ukrepi.
(7) Varnostni ukrep obveznega
psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega
psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki je bil izrečen samostojno, se
izbriše v treh letih od takrat, ko se je prenehal izvrševati ali je izvrševanje
zastaralo.
Sodna rehabilitacija
83. člen
Sodišče sme na prošnjo obsojenca odločiti,
da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za
neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku
katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega
dejanja. Pri odločanju o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani
kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris
obsodbe.
Dajanje podatkov iz kazenske evidence
84. člen
(1) Podatki o izrečenih sodbah se vodijo v
kazenskih evidencah. Z zakonom se določita obseg podatkov in dajanje podatkov
iz kazenskih evidenc pred izbrisom.
(2) Na zahtevo vrtcev, varuhov predšolskih
otrok, šol, drugih zavodov, ustanov ali društev, ki so jim otroci ali
mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, se zaradi
preverjanja izpolnjevanja pogojev za njihovega delavca ali drugo osebo, ki za
njih opravlja ali bo opravljala delo, dajo podatki iz kazenskih evidenc tudi za
izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 170. členu, po 171. členu, po
172. členu, po 173. členu, po 173.a členu, po drugem odstavku
174. člena, izvršena proti mladoletni osebi, po drugem odstavku
175. člena in po 176. členu tega zakonika ter za izbrisane obsodbe za
primerljiva kazniva dejanja, ki jih državljanom Republike Slovenije izrečejo
tuja sodišča.
(3) Z zakonom se določi, da se obsodbe za
kazniva dejanja iz prejšnjega odstavka vpišejo v evidenco izbrisanih obsodb za
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in se predpišejo pogoji, omejitve
in postopek za dajanje podatkov o takih obsodbah; v primerih, ki niso zajeti v
prejšnjem odstavku, se obsodba kljub ohranitvi v tej evidenci šteje za
izbrisano (prvi odstavek tega člena).
Deseto poglavje
TEMELJNE DOLOČBE O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
Položaj obsojenca na prestajanju
kazni zapora
85. člen
(1) Z ustavo in zakoni zajamčene
pravice tistih, proti katerim se izvršujejo kazenske sankcije, se smejo v
skladu z zakonom odvzeti ali omejiti samo, kolikor je nujno, da se izvrši
posamezna kazenska sankcija.
(2) Oseba, proti kateri se izvršuje
kazenska sankcija, ne sme biti mučena in se z njo tudi na drug način ne sme
okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnati. Če se je z njo ravnalo tako, ji
mora biti zagotovljeno sodno varstvo.
(3) Z obsojenci je treba ravnati
človeško, spoštovati njihovo osebno dostojanstvo ter varovati njihovo telesno
in duševno celovitost.
(4) Obsojencem je treba zagotoviti
ustrezno zdravstveno oskrbo, z njihovim soglasjem tudi z zdravljenjem odvisnosti
od alkohola ali drog.
Način izvršitve kazni zapora
86. člen
(1) Obsojenci prestajajo kazen zapora v
zavodih za prestajanje kazni (v nadaljnjem besedilu: zavod), ki jih določa
zakon.
(2) Obsojenci se razvrščajo v zavode glede
na to, koliko mora biti omejena njihova prostost.
(3) Če je obsojencu izrečena kazen zapora
do petih let, lahko sodišče odredi, da jo prestaja v odprtem ali polodprtem
zavodu ali oddelku; če mu je bila izrečena kazen zapora do osmih let, pa lahko
sodišče odredi, da jo prestaja v polodprtem zavodu ali oddelku.
(4) Kazen zapora
do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se za
obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje
kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem
kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih
dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje
izvrševanja določi zavod.
(5) Kazen zapora
do devetih mesecev se lahko izvršuje tudi s hišnim zaporom, če glede na nevarnost
obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere
obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali
če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo
je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu.
(6) V času
prestajanja kazni se obsojenec ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela
stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to
izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi
najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje
dela. Sodišče v sodbi, s
katero je določilo, da se kazen izvrši s hišnim zaporom, po določbah tega
zakonika o pogojni obsodbi določi tudi varstveno nadzorstvo, lahko pa tudi eno
ali več navodil. Sodišče lahko obsojencu omeji ali
prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne zdravijo ali
oskrbujejo in podrobneje določi način izvrševanja hišnega zapora.
(7) Če se
obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz stavbe ali posameznega dela
stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, ali pa to stori zunaj dovoljenega časa
ali ne upošteva omejitve ali prepovedi stikov ali krši druga pravila, ki jih
sodišče določi glede izvrševanja hišnega zapora, lahko sodišče s sklepom
odloči, da se preostanek izrečene kazni izvrši v zavodu.
(8) Kazen zapora
do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko
izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Obseg dela se
določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Organ, pristojen
za izvrševanje, pri določitvi dela obsojencu v okviru razpoložljivih del pri
izvajalskih organizacijah upošteva obsojenčevo strokovno znanje in sposobnosti,
lahko pa tudi tiste njegove nujne interese glede neodložljivih družinskih,
izobraževalnih ali poklicnih obveznosti, katerih neupoštevanje bi povzročilo
težko popravljivo ali nepopravljivo škodo za uresničevanje teh obveznosti. Delo
v splošno korist se opravlja brez nadomestila.
(9) Sodišče pri
odločanju o izvršitvi kazni zapora na način iz prejšnjega odstavka upošteva
zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na
prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in
družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.
(10) Sodišče v sodbi, v kateri je določilo, da se kazen izvrši z delom v
splošno korist, po določbah tega zakonika o pogojni obsodbi določi tudi varstveno
nadzorstvo, lahko pa tudi eno ali več navodil.
(11) Če obsojenec
v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v
pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se
izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno
korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu
neopravljenega dela.
(12) O dopustnosti
izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na
predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog
obsojenca s posebnim sklepom.
(13) O dopustnosti
izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, za obdolženca, ki po
zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem
aktu, v katerem je za tak primer predlagan način izvršitve kazni, ali jo prizna
v sporazumu z državnim tožilcem, sodišče odloči v skladu s tem predlogom
oziroma sporazumom.
Način izvršitve denarne kazni
87. člen
(1) Če se denarna kazen ne da niti
prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna
zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši
od šestih mesecev.
(2) Če obsojenec plača samo del
denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor, če plača še ostanek,
pa se izvrševanje kazni zapora ustavi.
(3) Po obsojenčevi smrti se denarna
kazen ne izvrši.
(4) Denarna kazen do tristo šestdeset
dnevnih zneskov se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec v obdobju največ enega
leta namesto plačila denarne kazni opravi delo v splošno korist brez
nadomestila. Obseg dela se določi tako, da se en dnevni znesek nadomesti z eno
uro dela.
(5) Glede vprašanj, ki niso urejena v
prejšnjem odstavku, se smiselno uporabljajo določbe osmega do trinajstega odstavka 86. člena tega
zakonika.
Pogojni odpust
88. člen
(1) Obsojenec, ki je prestal polovico
kazni zapora, sme biti odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do poteka
časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja.
(2) Obsojenec, ki mu je sodišče
izreklo kazen nad petnajst let zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja
kazni, ko je prestal tri četrtine kazni.
(3) Obsojenec, ki mu je sodišče
izreklo kazen dosmrtnega zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni,
ko je prestal petindvajset let zapora.
(4) Organ, ki odloča o pogojnem
odpustu, in postopek za odločanje o pogojnem odpustu določa zakon.
(5) Obsojenec je lahko pogojno
odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega
dejanja. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo
predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca
za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do
storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem
kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na
prostosti.
(6) Izjemoma sme biti pogojno odpuščen
tudi obsojenec, ki je prestal le tretjino kazni, če je izpolnjen pogoj iz
petega odstavka tega člena in če posebne okoliščine, ki se nanašajo na
obsojenčevo osebnost, kažejo, da ne bo ponovil kaznivega dejanja.
(7) Obsojenca, ki bo pogojno odpuščen,
lahko organ, ki odloča o pogojnem odpustu, postavi pod
varstveno nadzorstvo. Varstveno nadzorstvo opravlja svetovalec, ki ima enake
naloge kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom.
(8) Obsojencu, ki je pogojno odpuščen,
lahko organ, ki odloča o pogojnem odpustu, naloži te
naloge:
1)
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, z njegovim soglasjem tudi zdravljenje
odvisnosti od alkohola ali drog;
2)
obiskovanje ustrezne poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice;
3)
usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza
obsojenčevemu zdravju, sposobnostim ali nagnjenju;
4)
poraba dohodka v skladu s preživninskimi dolžnostmi;
5)
prepoved druženja z nekaterimi osebami;
6)
prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z eno ali več
določenimi osebami, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev;
7)
prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi osebi;
8)
prepoved dostopa na posamezne kraje.
(9) Določbe tega člena se uporabljajo tudi
za pogojni odpust iz hišnega zapora. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno
odpusti, se za čas hišnega zapora namesto vedenja med prestajanjem kazni
upošteva spoštovanje omejitev pri njegovem izvrševanju.
Preklic pogojnega odpusta
89. člen
(1) Sodišče prekliče pogojni odpust,
če obsojenec na pogojnem odpustu stori eno ali več kaznivih dejanj, za katera
je izreklo kazen zapora nad eno leto.
(2) Sodišče lahko prekliče pogojni
odpust, če stori pogojno odpuščeni eno ali več kaznivih dejanj, za katera je
izreklo kazen zapora do enega leta. Pri presoji, ali naj prekliče pogojni
odpust, upošteva sodišče zlasti sorodnost storjenih kaznivih dejanj, njihov
pomen, nagibe, iz katerih so bila storjena, in druge okoliščine, ki kažejo, da
je preklic pogojnega odpusta utemeljen. Sodišče lahko prekliče pogojni odpust
tudi, če pogojno odpuščeni ne opravlja nalog, ki mu jih je naložil organ, ki
odloča o pogojnem odpustu.
(3) Kadar sodišče prekliče pogojni
odpust, izreče kazen po 53. členu in drugem odstavku 55. člena tega zakonika;
pri tem vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki ga obsojenec še ni
prestal.
(4) Prvi, drugi in tretji odstavek
tega člena se uporabljajo tudi, kadar sodišče pogojno odpuščenega obsodi za
dejanje, ki ga je storil, preden je bil pogojno odpuščen.
(5) Če je pogojno odpuščeni obsojen na
kazen zapora do enega leta in sodišče ne prekliče pogojnega odpusta, se pogojni
odpust podaljša za čas, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
(6) Če stori obsojenec med pogojnim
odpustom kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa se
to s sodbo ugotovi šele po njegovem poteku, se sme pogojni odpust preklicati
najpozneje v enem letu od takrat, ko je čas pogojnega odpusta potekel.
Enajsto poglavje
ZASTARANJE
Zastaranje kazenskega pregona
90. člen
(1) Če ni v tem zakoniku drugače
določeno, kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo:
1)
petdeset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu
izreči zapor tridesetih let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje;
2)
trideset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu
izreči zapor nad deset let;
3)
dvajset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu
izreči zapor nad pet let;
4)
deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu
izreči zapor nad eno leto;
5)
šest let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu
izreči zapor do enega leta ali denarna kazen.
(2) Če je za kaznivo dejanje predpisanih
več kazni, se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena pri kaznivem dejanju
spravljanja v suženjsko razmerje in kaznivem dejanju trgovine z ljudmi ter pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih
dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, storjenih proti mladoletni osebi, začne rok za zastaranje
kazenskega pregona teči od polnoletnosti oškodovanca.
Tek in pretrganje zastaranja
kazenskega pregona in roka za
novo sojenje
91. člen
(1) Zastaranje kazenskega pregona se
začne tistega dne, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.
(2) Če je
pravnomočna sodba v postopku z izrednim pravnim sredstvom ali z ustavno
pritožbo razveljavljena, je rok za novo sojenje pet let od razveljavitve
pravnomočne sodbe.
(3) Zastaranje in rok za novo sojenje ne tečeta v času,
ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec
nedosegljiv za državne organe.
(4) Zastaranje
in rok za novo sojenje se pretrgata, če storilec v času, ko teče zastaralni rok
ali rok za novo sojenje, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po
pretrganju pa začne zastaranje ali rok za novo sojenje znova teči.
Zastaranje izvršitve kazni
92. člen
Če ni v tem zakoniku drugače določeno, se
izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo:
1)
petdeset let od obsodbe na trideset let zapora, razen če ni
nezastarljivo kaznivo dejanje;
2)
trideset let od obsodbe na zapor nad deset let;
3)
dvajset let od obsodbe na zapor nad pet let;
4)
deset let od obsodbe na zapor nad eno leto;
5)
šest let od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen.
Zastaranje izvršitve stranskih kazni
in varnostnih ukrepov
93. člen
(1) Izvršitev denarne kazni kot
stranske kazni zastara, ko potečejo štiri leta od
pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta kazen izrečena.
(2) Izvršitev prepovedi vožnje
motornega vozila kot stranske kazni zastara, ko zastara glavna kazen.
(3) Izvršitev varnostnih ukrepov obveznega
psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, obveznega
psihiatričnega zdravljenja na prostosti prepovedi približevanja ali komuniciranja z žrtvijo, in, odvzema vozniškega dovoljenja in odvzema predmetov zastara, ko
preteče šest let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bili ti ukrepi
izrečeni.
(4) Izvršitev varnostnega ukrepa
prepovedi opravljanja poklica zastara, ko poteče čas, za katerega je bil ukrep
izrečen.
Tek in prekinitev zastaranja
94. člen
(1) Zastaranje izvršitve kazni se
začne tistega dne, ko postane sodba pravnomočna; če je pogojna obsodba preklicana,
pa tistega dne, ko postane pravnomočna odločba o preklicu.
(2) Zastaranje ne teče v času, ko se
po zakonu kazen ne sme izvršiti.
(3) Zastaranje izvršitve kazni ne teče v
času, ko se obsojenec na poziv za prestajanje kazni ni odzval ali nastopa kazni
ni mogoče zagotoviti, ker je na begu, se skriva ali se kako drugače izmika
izvršitvi kazni ali je kako drugače nedosegljiv državnim organom, ali ko je
začetek izvrševanja kazni odložen v skladu z zakonom.
(4) Zastaranje
izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni. Če obsojenec pobegne
s prestajanja kazni, izvršitev preostanka kazni ne zastara.
(5) Drugi
in tretji odstavek tega člena veljata tudi za zastaranje varnostnih ukrepov.
Nezastarljivost kaznivih dejanj in posebni zastaralni rok
95. člen
(1) Kazenski pregon in izvršitev kazni
ne zastarata za kazniva dejanja, za katera se sme po tem zakoniku izreči kazen
dosmrtnega zapora, za kazniva dejanja iz 100. do 105. člena tega zakonika in
tudi ne za tista kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje
ni mogoče.
(2) Izvršitev kazni dosmrtnega zapora
ne zastara.
(3) Kazenski pregon za kazniva dejanja iz
170. do 173. člena ter drugega odstavka 174. člena, drugega odstavka 175. člena
in drugega odstavka 176. člena tega zakonika ni več dovoljen, če je od storitve
kaznivega dejanja potekel čas, ki je enak trikratniku roka, ki ga za zastaranje
kazenskega pregona določa prvi odstavek 90. člena tega zakonika.
Dvanajsto poglavje
AMNESTIJA IN POMILOSTITEV
Amnestija
96. člen
Z amnestijo se osebam, ki so je deležne,
odpusti pregon, popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen
spremeni v milejšo, izbriše obsodba ali odpravi pravna posledica obsodbe.
Pomilostitev
97. člen
S pomilostitvijo se po imenu posamezni
osebi odpusti pregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena
kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše obsodba ali odpravi
oziroma skrajša trajanje pravne posledice obsodbe.
Uporaba splošnega dela pri amnestiji
in pomilostitvi
98. člen
(1) Če se z amnestijo ali
pomilostitvijo spremeni določba o kazenski sankciji, se uporablja splošni del
tega zakonika.
(2) Če je izrečena kazen dosmrtnega
zapora, se s pomilostitvijo ali na podlagi amnestije izreče kazen zapora od
petindvajset do trideset let.
(3) Z amnestijo ali pomilostitvijo niso
prizadete tiste pravice drugih, ki se opirajo na obsodbo.
Trinajsto poglavje
Pomen izrazov v tem zakoniku
99. člen
(1) Uradna oseba po tem zakoniku je
lahko:
1)
poslanec državnega zbora, član državnega sveta in član lokalnega ali
pokrajinskega predstavniškega telesa;
2)
sodnik ustavnega sodišča, sodnik, sodnik porotnik, državni tožilec ali višji
državni odvetnik;
3)
oseba, ki pri državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti
ali pri drugi osebi javnega prava opravlja uradne naloge ali ima uradno funkcijo
z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi;
4)
druga oseba, ki opravlja posamezne uradne naloge na podlagi pooblastil,
ki jih ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi (javno pooblastilo)
ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o arbitraži;
5)
vojaška oseba, ki je kot taka določena s posebnimi predpisi, kadar gre
za posebna kazniva dejanja, pri katerih je navedena uradna oseba, pa niso
določena kot kazniva dejanja zoper vojaško dolžnost;
6)
oseba, ki v tuji državi na kateri koli ravni opravlja zakonodajno,
izvršilno ali sodno nalogo oziroma drugo uradno dolžnost in po vsebini
izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka;
7)
oseba, ki ji mednarodna javna organizacija daje položaj uradne osebe;
8)
oseba, ki pri mednarodnem sodišču opravlja sodniško, tožilsko ali drugo
uradno dolžnost ali nalogo.
(2) Za vojaško osebo po tem zakoniku
se štejejo: vojak, častnik, podčastnik in vojaški uslužbenec, ki poklicno
opravlja vojaško službo, vojak na obveznem ali prostovoljnem služenju vojaškega
roka ter obveznik obvezne ali pogodbene rezerve, ko opravlja vojaško službo.
(3) Za volitve in glasovanje po tem
zakoniku se štejejo volitve predsednika republike, poslancev državnega zbora,
članov državnega sveta, poslancev evropskega parlamenta, lokalne ali
pokrajinske volitve ter zakonodajni referendum in drugi z ustavo predpisani
referendumi.
(4) Za zunajzakonsko skupnost po tem
zakoniku se šteje dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske,
ki nista sklenila zakonske zveze.
(5) Listina je vsako pisanje, nosilec
podatkov ali drug predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki
ima vrednost za pravna razmerja.
(6) Za premično stvar po tem zakoniku
se šteje tudi vsaka pridobljena ali zbrana energija za svetlobo, toploto, obsevanje,
pogon, premikanje ali prenos glasu, slike ali besedila na daljavo ter virtualna valuta.
(7) Za silo se šteje tudi uporaba
hipnoze, drog ali drugih posebnih sredstev za to, da nekdo proti svoji volji
postane nezavesten ali onesposobljen za odpor.
(8) Za motorno vozilo se šteje vsako
prometno sredstvo na motorni pogon v kopnem, vodnem in zračnem prometu.
(9) Za premoženjsko korist, škodo ali
vrednost se šteje znesek med storitvijo kaznivega dejanja, ki
1)
pri majhni ne presega 500 eurov;
2)
pri večji presega 5000 eurov;
3)
pri veliki presega 50.000 eurov.
(10) Za gospodarsko dejavnost po tem
zakoniku se šteje:
1)
vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu;
2)
vsaka dejavnost, ki se za dogovorjeno ali predpisano plačilo opravlja
poklicno ali organizirano.
(11) Za opravljanje gospodarske dejavnosti
oziroma gospodarsko poslovanje po tem zakoniku se štejejo:
1)
izvajanje, upravljanje, odločanje, zastopanje, vodenje in nadziranje v
okviru dejavnosti iz desetega odstavka tega člena;
2)
upravljanje nepremičnin, premičnin, denarnih sredstev, dohodkov,
terjatev, kapitalskih naložb, drugih oblik finančnega premoženja ter drugih
sredstev pravnih oseb javnega ali zasebnega prava, razpolaganje s temi sredstvi
in nadzorstvo nad njimi.
(12) Za veliko količino ponarejenega
denarja, vrednotnic in vrednostnih papirjev po tem zakoniku se šteje nominalna
vrednost, ki presega 50.000 eurov.
(13) Za blagovno promptno pogodbo po tem
zakoniku se šteje pogodba za dobavo blaga, razen energetskih proizvodov na
debelo, s katerim se trguje na promptnem trgu in ki se dostavi takoj ob
poravnavi posla, in pogodba za dobavo blaga, ki ni finančni instrument,
vključno s fizično poravnano terminsko pogodbo.
POSEBNI DEL
Štirinajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEČNOST
Genocid
100. člen
(1) Kdor ukaže ali stori z namenom, da
bi v celoti ali delno uničil neko narodnostno, etnično, rasno ali versko
skupino, naslednja dejanja:
-
pobijanje pripadnikov takšne skupine,
-
povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja
pripadnikom takšne skupine,
-
naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj
privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,
-
izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v takšni skupini,
-
prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino,
se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori
dejanje iz prejšnjega odstavka proti kakšni skupini zaradi razlogov iz osme
alineje 101. člena.
Hudodelstva zoper človečnost
101. člen
Kdor ukaže ali stori dejanja, ki so
sestavni del velikega ali sistematičnega napada na civilno prebivalstvo ob vednosti
storilca, da gre za tak napad:
-
umor;
-
iztrebljanje, ki pomeni ustvarjanje takih življenjskih razmer, med
drugim kratenje dostopa do hrane in zdravil, ki naj privedejo do delnega
uničenja prebivalstva;
-
zasužnjevanje, ki pomeni izvajanje posameznega ali vseh upravičenj, ki
izhajajo iz lastninske pravice nad osebo in vključujejo tudi izvajanje takih
upravičenj pri trgovanju z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki;
-
deportacija ali prisilna preselitev prebivalstva, ki pomeni prisilno
odstranitev oseb z izgonom ali drugimi prisilnimi dejanji z območja, na katerem
zakonito prebivajo, brez razlogov, dovoljenih po mednarodnem pravu;
-
zapor ali drug strog odvzem prostosti ob kršitvi temeljnih pravil
mednarodnega prava;
-
mučenje, ki pomeni naklepno povzročitev hude bolečine, telesnega ali
duševnega trpljenja osebi, ki jo je storilec pridržal, pri čemer mučenje ne
vključuje bolečine ali trpljenja, ki je izključno posledica izvrševanja
zakonitih sankcij ali je z njimi povezano;
-
posilstvo, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna nosečnost,
ki pomeni protipravno pridržanje ženske, ki je zanosila pod prisilo, z namenom
vplivati na etnično sestavo katerega koli prebivalstva ali izvajati druge hude
kršitve mednarodnega prava, prisilna sterilizacija ali katera koli druga oblika
primerljivo hudega spolnega nasilja;
-
preganjanje, ki pomeni naklepno ali hudo kratenje temeljnih pravic v
nasprotju z mednarodnim pravom zaradi prepoznavne lastnosti skupine ali
skupnosti, in sicer zaradi političnih rasnih, narodnih, kulturnih, verskih
razlogov, razlogov, povezanih s spolom, ali drugih razlogov, ki so po mednarodnem
pravu splošno priznani kot nedopustni, če je tako preganjanje povezano s
kaznivimi dejanji po tem členu ter po 100., 102. in 103. členu;
-
prisilno izginotje oseb, ki pomeni prijetje, pridržanje, ugrabitev ali
vsako drugo obliko odvzema prostosti osebi po nalogu države ali politične
organizacije ali z njenim pooblastilom, podporo ali soglasjem, ki potem takega
odvzema prostosti ne prizna ali noče dati podatkov o usodi teh oseb ali o tem,
kje so, in s tem odvzame tem osebam pravno varstvo;
-
apartheid, ki pomeni nečlovečna dejanja, podobna navedenim v tem členu,
storjena v okviru institucionaliziranega režima sistematičnega zatiranja in
nadvlade ene rasne skupine nad kakšno drugo rasno skupino ali skupinami z namenom,
da se ohrani tak režim;
-
druga podobna nečlovečna ravnanja, s katerimi se naklepno povzroča
veliko trpljenje ali hude telesne poškodbe ali okvare duševnega ali telesnega
zdravja,
se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
Vojna hudodelstva
102. člen
Kdor ukaže ali stori vojna hudodelstva,
zlasti če so storjena kot sestavni del načrta ali politike ali kot del
obsežnega izvrševanja takih hudodelstev, ki so:
1)
hude kršitve ženevskih konvencij z dne 12. avgusta 1949 (Akt o
notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in
dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja
kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile, (Uradni
list RS, št. 14/1992)) in sicer katero koli navedeno dejanje zoper osebe ali
premoženje, ki jih varujejo ustrezne ženevske konvencije:
-
naklepno pobijanje;
-
mučenje ali nečloveško ravnanje, tudi biološki poskusi;
-
naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb ali
okvar zdravja;
-
obsežno uničevanje ali prilaščanje premoženja, ki ga vojaške potrebe ne
opravičujejo in je izvedeno protipravno in samovoljno;
-
prisiljenje vojnega ujetnika ali druge zaščitene osebe, da služi v
sovražnikovih oboroženih silah;
-
naklepen odvzem pravice vojnemu ujetniku ali drugi zaščiteni osebi do
poštenega in pravilnega sojenja;
-
protipravna deportacija ali protipravno pridržanje;
-
jemanje talcev;
2)
druge kršitve zakonov in običajev, ki se uporabljajo v mednarodnih
oboroženih spopadih po veljavnem mednarodnem pravu, in sicer katero koli
navedeno dejanje:
-
naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali na posamezne
civilne osebe, ki neposredno ne sodelujejo pri sovražnostih;
-
naklepni napadi na civilne objekte, to je na objekte, ki niso vojaški
cilji;
-
naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, enote ali
vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno
listino Združenih narodov, dokler so po mednarodnem pravu oboroženih spopadov
upravičeni do enakega varstva kot civilne osebe ali civilni objekti;
-
naklepna sprožitev napada z vednostjo, da bo tak napad povzročil tudi
smrt in telesne poškodbe civilnih oseb ali civilnih objektov ali obsežno,
dolgoročno in hudo škodo za naravno okolje, ki bi bila čezmerna v primerjavi s
skupnimi pričakovanimi, konkretnimi in neposrednimi vojaškimi prednostmi;
-
napad ali bombardiranje nebranjenih mest, vasi bivališč ali zgradb, ki
niso vojaški cilji, s kakršnimi koli sredstvi;
-
umor ali ranitev borca, ki se je vdal na milost ali nemilost, potem ko
je odložil orožje ali nima več sredstev za obrambo;
-
zloraba bele zastave ali zastave ali vojaških oznak ali uniforme
sovražnika ali Združenih narodov, znamenja ali zastave Rdečega križa ali
znamenj, ki tem ustrezajo ter drugih razpoznavnih znakov po ženevskih
konvencijah ali zaznamovanj kulturnih dobrin po haaški konvenciji (Konvencija o
varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada s Pravilnikom za njeno
izvajanje (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/56) in Drugi protokol k
Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega
spopada (Uradni list RS, št. 22/2003)), katere posledica je smrt ali huda
poškodba osebe;
-
neposredna ali posredna premestitev dela civilnega prebivalstva zasedbene
sile na zasedeno ozemlje ali deportacija ali preselitev vsega ali dela
prebivalstva zasedenega ozemlja na to ozemlja ali zunaj njega;
-
naklepni napadi na zgradbe, namenjene veri, izobraževanju, umetnosti,
znanosti ali dobrodelni dejavnosti, kulturne ali zgodovinske spomenike,
kulturne dobrine s posebnim spoznavnim znamenjem, naravne znamenitosti, bolnišnice
in kraje, kjer se zbirajo bolniki in ranjenci, če ti objekti niso vojaški
cilji;
-
izpostavljanje oseb, ki jih ima nasprotna stran pod svojo oblastjo,
telesnemu pohabljanju ali kakršnim koli medicinskim ali znanstvenim poskusom,
ki niso upravičeni kot zdravstvena, zobozdravstvena ali bolnišnična oskrba
prizadetih oseb, niti niso storjeni v interesu teh oseb in povzročajo smrt ali
resno ogrozijo zdravje take osebe ali oseb;
-
zahrbten umor ali ranitev posameznikov, ki pripadajo sovražni državi ali
vojski;
-
protipravno jemanje stvari ubitim in ranjenim na bojišču;
-
izjava, da ne bo nikomur prizaneseno;
-
uničenje ali zaseg sovražnikovega premoženja, razen če takega uničenja
ali zasega neizogibno ne zahtevajo vojne nujnosti;
-
izjava, da so pravice in tožbe državljanov sovražne strani na sodišču
odpravljene, začasno ustavljene ali nedopustne;
-
prisiljevanje državljanov sovražne strani, da sodelujejo pri vojnih operacijah
proti svoji lastni državi, tudi če so bili pred začetkom vojne pripadniki
njenih oboroženih sil;
-
plenjenje mesta ali kraja, tudi če je bilo zavzeto z napadom;
-
uporaba strupa ali zastrupljenega orožja;
-
uporaba dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh podobnih tekočin,
sredstev ali naprav;
-
uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo,
kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan;
-
uporaba takega orožja, izstrelkov ter sredstev in načinov vojskovanja,
ki povzročijo odvečne poškodbe ali nepotrebno trpljenje ali že po svoji naravi
učinkujejo brez razločevanja in s tem kršijo mednarodno pravo oboroženih
spopadov, če so tako orožje, izstrelki in sredstva in načini vojskovanja v
celoti prepovedani;
-
napadi na osebno dostojanstvo, še posebej poniževalno in zaničevalno
ravnanje;
-
posiljevanje, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna
nosečnost, ki pomeni protipravno pridržanje ženske, ki je zanosila pod prisilo,
z namenom vplivati na narodno sestavo katerega koli prebivalstva ali izvajati
druge hude kršitve mednarodnega prava, prisilna sterilizacija ali katera koli
druga oblika spolnega nasilja, ki je tudi huda kršitev ženevskih konvencij;
-
izraba navzočnosti civilne ali kakšne druge zaščitene osebe za odvrnitev
vojaških operacij od določenih točk, območij ali vojaški enot;
-
uporaba kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom ali njihovo neposredno
okolico v podporo vojaškemu delovanju;
-
naklepni napadi na zgradbe, material, sanitetne enote in prevoze ter
osebje, ki uporablja razpoznavne znake po ženevskih konvencijah;
-
naklepno stradanje civilnih oseb kot način vojskovanja, tako da se jim
odvzamejo stvari, nujne za njihovo preživetje, vključno z naklepnim
preprečevanjem dobav pomoči, kot so predvidene po ženevskih konvencijah;
-
nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v državne
oborožene sile ali njihovo izrabljanje za dejavno sodelovanje pri sovražnostih;
3)
v oboroženem spopadu, ki ni mednaroden, vendar ne pomeni notranjih
nemirov in napetosti, kot so neredi, posamična in občasna dejanja nasilja ali
druga podobna dejanja, ob hudih kršitvah 3. člena, skupnega štirim ženevskim
konvencijam z dne 12. avgusta 1949, in sicer katero koli od navedenih
dejanj, storjenih zoper osebe, ki pri sovražnostih ne sodelujejo dejavno,
vključno s pripadniki oboroženih sil, ki so odložili orožje, in tistimi, ki ne
morejo sodelovati v boju zaradi bolezni, ran, pridržanja ali drugega vzroka:
-
napadi na življenje in telo, še posebej umori vseh vrst, pohabljenje,
okrutno ravnanje in mučenje;
-
napadi na osebno dostojanstvo, še posebej zaničevalno in poniževalno
ravnanje;
-
jemanje talcev;
-
izrekanje obsodb in izvrševanje smrtnih kazni brez predhodne sodbe
pravilno ustanovljenega sodišča, ki zagotavlja vsa pravna jamstva, ki so
splošno priznana kot nujna;
4)
druge hude kršitve zakonov in običajev, ki se po veljavnem mednarodnem
pravu uporabljajo v oboroženih spopadih, ki niso mednarodni, in sicer katero
koli navedeno dejanje:
-
naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali na posamezne
civilne osebe, ki ne sodelujejo neposredno pri sovražnostih;
-
naklepni napadi na zgradbe, material, sanitetne enote in prevoze ter
osebje, ki uporablja razpoznavne znake po ženevskih konvencijah v skladu z
mednarodnim pravom;
-
naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, enote ali
vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno
listino Združenih narodov (Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij za
katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni
lastnini (Uradni list RS, št. 24/1992)), dokler so po mednarodnem pravu
oboroženih spopadov upravičeni do enakega varstva kot civilne osebe ali civilni
objekti;
-
naklepni napadi na zgradbe, namenjeni veri, izobraževanju, umetnosti,
znanosti ali dobrodelni dejavnosti, kulturne spomenike, bolnišnice in kraje,
kjer se zbirajo bolniki in ranjenci, če ti niso vojaški cilji;
-
plenjenje mesta ali kraja, tudi če je bilo zavzeto z napadom;
-
posiljevanje, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna
nosečnost, ki pomeni protipravno pridržanje ženske, ki je zanosila pod prisilo,
z namenom vplivati na narodno sestavo katerega koli prebivalstva, prisilna
sterilizacija ter katera koli druga oblika spolnega nasilja, ki je tudi huda
kršitev 3. člena, skupnega štirim ženevskim konvencijam;
-
nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v oborožene sile
ali skupine ali njihovo izrabljanje za dejavno sodelovanje pri sovražnostih;
-
ukaz o izselitvi civilnega prebivalstva zaradi razlogov, ki so povezani
s spopadom, razen če tega ne zahteva varnost vpletenih civilnih oseb ali nujni
vojaški razlogi;
-
zahrbten umor ali ranitev borca nasprotne strani;
-
izjava, da ne bo nikomur prizaneseno;
-
izpostavljanje oseb, ki jih ima druga stran v spopadu pod svojo
oblastjo, telesnemu pohabljenju ali kakršnim koli medicinskim ali znanstvenim
poskusom, ki niso upravičeni kot zdravstvena, zobozdravstvena ali bolnišnična
oskrba prizadetih oseb, niti niso storjeni v njihovem interesu in povzročijo
smrt ali resno ogrozijo zdravje take osebe ali oseb;
-
uničenje ali zaseg nasprotnikovega premoženja, razen če takega uničenja
ne zahtevajo nujnosti spopada;
-
uporaba strupa ali zastrupljenega orožja;
-
uporaba dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh podobnih tekočin,
sredstev ali naprav;
-
uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo ali sploščijo,
kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra v celoti ali je narezan,
se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
Agresija
103. člen
(1) Uradna ali druga oseba s položajem
učinkovitega nadzora ali možnosti odrejanja političnega ali vojaškega delovanja
države, ki načrtuje, pripravi, sproži ali izvrši dejanje agresije, ki je po
naravi, teži in obsegu očitna kršitev Ustanovne listine Združenih narodov, se
kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
(2) Dejanje agresije je uporaba vojaške
sile, ki je usmerjana zoper suverenost, ozemeljsko celovitost ali politično
neodvisnost druge države ali na kakršen koli drug način, ki ni združljiv z
Ustanovno listino Združenih narodov. Za agresijo, ne glede na napoved vojne,
štejejo naslednja dejanja:
1)
invazija ali oborožen napad na ozemlje, morje, zrakoplove, pristanišča
ali plovila druge države, z začasno ali trajno vojaško zasedbo ali nasilno
priključitvijo ozemlja te države ali njegovega dela;
2)
bombardiranje ali uporaba katerega koli orožja zoper ozemlje druge
države;
3)
blokada pristanišč ali obale druge države;
4)
uporaba oboroženih sil, ki so na ozemlju druge države z njenim
privoljenjem, v nasprotju s pogoji te privolitve ali zadrževanje teh sil po
izteku časa, določenega v tej privolitvi;
5)
dopuščanje drugi državi, da uporabi ozemlje Republike Slovenije, ki je
na razpolago tej državi, za izvršitev agresije na drugo državo;
6)
pošiljanje oboroženih skupin, plačancev ali paravojaških enot z namenom
izvajanja takih dejanj, ki po teži ustrezajo prej naštetim dejanjem.
Odgovornost vojaških poveljnikov in
drugih nadrejenih
104. člen
(1) Vojaški poveljnik se za kazniva
dejanja iz 100. do 103. člena ali tretjega odstavka 134. člena tega
zakonika, ki so jih storile enote pod njegovim dejanskim poveljstvom in
nadzorom, ker ni pravilno opravljal nadzora nad temi enotami in ni izvedel vseh
primernih in potrebnih ukrepov v okviru svojih pooblastil za preprečitev ali
ustavitev teh kaznivih dejanj ali za predložitev zadeve pristojnim organom v
preiskavo in pregon, čeprav je vedel, da so njegove enote storile ali da bi v
danih okoliščinah lahko storile taka kazniva dejanja, se kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
(2) Za dejanja iz prejšnjega odstavka
se enako kaznuje oseba, ki dejansko nastopa kot vojaški poveljnik, ali oseba,
ki v civilni organizaciji ali podjetju dejansko izvaja vodstveno oblast in
nadzorstvo.
(3) Za
dejanja iz prvega in drugega odstavka tega člena se vojaški poveljnik ali oseba,
ki dejansko nastopa kot vojaški poveljnik, ali oseba, ki v civilni organizaciji
ali podjetju dejansko izvaja vodstveno oblast in nadzorstvo, ki bi moral ali
mogel vedeti, da so njegove enote ali drugi podrejeni storili ali bi v danih
okoliščinah lahko storili kazniva dejanja iz 100. do 103. člena ali
tretjega odstavka 134. člena tega zakonika, kaznuje z zaporom od šestih
mesecev do petih let.
Združevanje in ščuvanje h genocidu, k
hudodelstvom zoper človečnost ali agresiji
105. člen
(1) Kdor ustanovi hudodelsko združbo
za izvrševanje kaznivih dejanj in 100. do 103. člena tega zakonika, se kaznuje
z zaporom od enega do desetih let.
(2) Kdor postane član združbe iz
prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(3) Storilec kaznivega dejanja iz
prvega ali drugega odstavka tega člena, ki prepreči storitev kaznivih dejanj,
določenih v prvem odstavku ali jih pravočasno naznani, se kaznuje z zaporom do
treh let, sme pa se mu tudi odpustiti kazen.
(4) Kdor poziva ali ščuva k neposredni
storitvi kaznivih dejanj iz 100. do 103. člena, se kaznuje z zaporom od šestih
mesecev do petih let.
Novačenje vojaških najemnikov in
oseb, mlajših od osemnajst let
106. člen
(1) Kdor med vojno, oboroženim
spopadom ali zasedbo ali kdor pri izvajanju ali v podporo politiki kakšne
države ali organizacije kot del velikega sistematičnega napada ukaže novačenje
ali novači osebe, ki še niso stare osemnajst let, v državne ali druge oborožene
sile in jih izrablja ali ukaže njihovo izrabljanje za dejavno sodelovanje pri
sovražnostih, se kaznuje za zaporom od desetih do petnajstih let.
(2) Kdor novači, uri ali financira
urjenje vojaških najemnikov, se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let.
Neupravičena odložitev repatriacije
vojnih ujetnikov ali civilnih oseb
107. člen
Kdor s kršitvijo pravil mednarodnega prava
po končani vojni ali oboroženem spopadu ukaže odložiti ali sam odloži
repatriacijo vojnih ujetnikov ali civilnih oseb, se kaznuje z zaporom od šestih
mesecev do petih let.
Terorizem
108. člen
(1) Kdor z namenom, da bi uničil ali
hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne ali politične temelje Republike
Slovenije ali druge države ali mednarodne organizacije, da bi hudo zastrašil
prebivalstvo oziroma da bi prisilil vlado Republike Slovenije ali druge države
ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali opusti, stori ali grozi, da bo
storil, eno ali več od naslednjih dejanj:
-
napad na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine,
-
ugrabitev ali zajetje talcev,
-
precejšnje uničenje državnih ali javnih objektov ali predstavništev
tujih držav, prevoznega sistema, infrastrukture, javnega kraja ali zasebne
lastnine,
-
neupravičeno poseganje v informacijski sistem, ki pomeni resno oviranje
ali prekinjanje njegovega delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem, brisanjem
ali spreminjanjem podatkov ali s preprečevanjem ali onemogočanjem dostopa do
podatkov, in ki povzroči resno škodo ali je bilo storjeno z uporabo
računalniškega programa, gesel ali kod za dostop, zasnovanih ali prilagojenih
za namene storitve dejanja, ali neupravičeno poseganje v informacijski sistem
kritične infrastrukture, ki pomeni resno oviranje ali prekinjanje njegovega
delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem, brisanjem ali spreminjanjem
podatkov ali preprečevanjem ali onemogočanjem dostopa do podatkov,
-
neupravičeno brisanje, poškodovanje ali spreminjanje podatkov v
informacijskem sistemu kritične infrastrukture ali preprečevanje ali
onemogočanje dostopa do takih podatkov,
-
zajetje ali prevzem nadzora nad pritrjeno ploščadjo v epikontinentalnem
pasu z uporabo sile ali grožnje ali drugega načina ustrahovanja ali nasilno
vedenje proti osebi na ploščadi, če tako dejanje ogroža njeno varnost, ali
uničenje pritrjene ploščadi v epikontinentalnem pasu oziroma povzročitev škode
na njej, ki lahko ogrozi njeno varnost, ali postavitev naprave zaradi uničenja
pritrjene ploščadi ali ogrožanja varnosti na njej, ali poškodovanje ali
povzročitev smrti osebe v povezavi s katerim od prej navedenih dejanj,
-
ugrabitev zrakoplova, plovila, sredstev tovornega prevoza ali javnega
prevoznega sredstva,
-
proizvodnjo, posest, pridobitev, prevoz, dobavo ali uporabo orožja,
razstreliva, jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja,
-
raziskovanje in razvoj jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja,
-
ogrožanje varnosti s spuščanjem nevarnih snovi oziroma povzročanjem
požarov, poplav ali eksplozij,
-
motnjo ali prekinitev oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi za življenje
ljudi osnovnimi naravnimi viri, ki lahko ogrozijo življenje ljudi,
se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih
let.
(2) Kdor hoče doseči namen iz
prejšnjega odstavka s tem, da uporabi ali grozi z uporabo jedrske ali druge
radioaktivne snovi ali naprave, s poškodovanjem jedrskega objekta, tako da
izpušča radioaktivno snov ali omogoča njen izpust, z grožnjo ali uporabo sile
zahteva jedrsko ali drugo radioaktivno snov, napravo ali jedrski objekt, se
kaznuje z zaporom do petnajstih let.
(3) Kdor pripravlja ali pomaga pri
pripravljanju kaznivih dejanjih iz prejšnjih odstavkov, tako da protipravno
pridobi ali da na razpolago za storitev teh kaznivih
dejanj potrebna materialna sredstva ali z izsiljevanjem
pripravi drugega, da pri teh kaznivih dejanjih sodeluje, ali ponaredi uradne ali javne listine, potrebne pri storitvi teh
kaznivih dejanj, ali take listine uporabi, se kaznuje
z zaporom od enega do osmih let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje z zaporom od osmih do petnajstih let.
(5) Če storilec pri storitvi dejanja
iz prvega ali drugega odstavka tega člena naklepoma vzame življenje eni ali več
osebam, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
(6) Če je dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi ali skupini, ki ima
namen izvrševati kazniva dejanja (v nadaljevanju teroristična hudodelska
združba ali skupina), navedena v teh odstavkih, se storilec kaznuje z zaporom od osmih do
petnajstih let.
(7) Kdor sodeluje v teroristični
hudodelski združbi ali skupini, ki ima namen storiti kazniva dejanja iz prvega,
drugega, četrtega ali petega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom do osmih
let.
(8) Kdor ustanovi ali vodi hudodelsko
združbo iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom najmanj petnajst let.
Potovanje v tujino z namenom
terorizma
108.a člen
(1) Kdor odpotuje v
tujino z namenom storitve dejanj iz 108. člena
tega zakonika, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(2) Kdor odpotuje v
tujino z namenom storitve dejanj iz drugega ali
tretjega odstavka 111. člena tega zakonika, se kaznuje z zaporom do osmih
let.
(3) Kdor ob vedenju, da gre za namen iz
prvega ali drugega odstavka tega člena, organizira ali drugače omogoča
potovanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od
enega do desetih let.
Financiranje terorizma
109. člen
(1) Kdor
zagotovi ali zbere denar ali premoženje z namenom ali za katerega ve, da bo
deloma ali v celoti uporabljeno za storitev dejanja iz 108., 108.a, 110., 111.,
307., 329., 330., 352., 353., 354., 355., 371. in 373. člena tega
zakonika, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Enako se kaznuje storilec dejanja
iz prejšnjega odstavka tudi, če z namenom zagotovljen ali zbran denar ali
premoženje ni bil dejansko uporabljen za storitev v prejšnjem odstavku
navedenih kaznivih dejanj.
(3) Enako se kaznuje, kdor zagotovi ali
zbere denar ali premoženje z namenom ali za katerega ve, da bo deloma ali v
celoti uporabljeno s strani terorista, teroristične hudodelske združbe ali
skupine za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj.
(4) Če je
bilo dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v teroristični hudodelski združbi
ali skupini za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z
zaporom od treh do petnajstih let.
(5) Denar in
premoženje iz prejšnjih odstavkov se vzameta.
Ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih
dejanj
110. člen
(1) Kdor ščuva k storitvi kaznivih
dejanj iz 108. člena tega zakonika s tem da razširja sporočila ali jih daje na
razpolago drugim osebam na kakšen drug način in tako povzroči nevarnost za storitev enega ali več takih kaznivih dejanj, se kaznuje z zaporom od enega
do desetih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor neposredno
ali posredno javno poveličuje ali zagovarja kazniva dejanja iz 108. člena ali
kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka s tem, da razširja sporočila ali jih
daje na razpolago javnosti in s tem povzroči nevarnost za storitev enega ali več takih dejanj.
(3) Pregon za kazniva dejanja iz
prejšnjih odstavkov se začne z dovoljenjem ministra za pravosodje.
Novačenje in usposabljanje za
terorizem
111. člen
(1) Kdor novači za terorizem s tem, da
spodbuja drugo osebo k storitvi kaznivega dejanja iz 108. člena tega zakonika ali k sodelovanju pri naročilu takega
terorističnega kaznivega dejanja ali k priključitvi k teroristični hudodelski
združbi ali skupini za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj, ki jih stori
ta hudodelska združba ali skupina, se kaznuje z zaporom od enega do desetih
let.
(2) Enako se
kaznuje, kdor usposablja druge za izdelavo in uporabo razstreliva, strelnega
ali drugega orožja, škodljivih ali nevarnih snovi ali za druge posebne metode
in tehnike z namenom storitve ali sodelovanja pri storitvi kaznivega dejanja iz
108. člena tega zakonika.
(3) Enako se kaznuje, kdor se z aktivnim
sodelovanjem usposablja za izdelavo in uporabo razstreliva, strelnega ali
drugega orožja, škodljivih ali nevarnih snovi ali za druge posebne metode in
tehnike z namenom storitve ali sodelovanja pri storitvi kaznivega dejanja iz
108. člena tega zakonika.
Spravljanje v suženjsko razmerje
112. člen
(1) Kdor s kršitvijo pravil
mednarodnega prava spravi drugega v suženjsko ali njemu podobno razmerje ali ga
ima v takem razmerju, kupi, proda, izroči drugi osebi ali posreduje pri nakupu,
prodaji ali izročitvi take osebe ali ščuva drugega, naj proda svojo svobodo ali
svobodo osebe, ki jo preživlja ali zanjo skrbi, se kaznuje z zaporom od enega
do desetih let.
(2) Kdor prevaža osebe v suženjskem
ali njemu podobnem razmerju iz ene države v drugo, se kaznuje z zaporom od
šestih mesecev do petih let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena proti mladoletni osebi, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
Trgovina z ljudmi
113. člen
(1) Kdor zaradi izkoriščanja
prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, beračenja,
suženjstva ali njemu
podobnega razmerja, služabništva, storitve
kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človeškimi tkivi ali
krvjo drugo osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z
njo kako drugače razpolaga ali tako osebo novači, menjava ali prenaša
nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih posreduje, se, ne
glede na morebitno privolitev te osebe, kaznuje z zaporom od
enega do desetih let in denarno kaznijo.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno proti mladoletni osebi ali pa s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo
podrejenega ali odvisnega položaja ali z dajanjem ali prejemanjem plačil
ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, ali z namenom prisiljevanja k nosečnosti ali umetni oploditvi, se
storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
(3) Kdor z namenom izvršitve dejanja iz
prvega ali drugega odstavka tega člena zadrži, odvzame, skrije, poškoduje ali
uniči javno listino, s katero se izkazuje identiteta žrtve trgovine z ljudmi,
se kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo.
(4) Kdor ve, da je oseba žrtev trgovine z
ljudmi, pa uporablja njene storitve, ki so posledica izkoriščanja te osebe,
opisanega v prvem in drugem odstavku tega člena, se kaznuje z zaporom do treh
let in denarno kaznijo.
(5) Kdor stori dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena kot član hudodelske združbe za izvedbo takih
dejanj ali če je bila s tem dejanjem pridobljena velika premoženjska korist, se
kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let in denarno kaznijo.
(6) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje uradna oseba ali javni uslužbenec, ki pri opravljanju svojih dolžnosti
stori dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.
Prepovedana tvorba živih bitij
114. člen
(1) Kdor izdeluje ali sodeluje pri
izdelovanju ali poskusih izdelovanja ali križanja človeka ali drugih vrst, kar
je za človeštvo škodljivo in prepovedano po predpisih in po mednarodnem pravu,
se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.
(2) Če gre pri dejanjih iz prejšnjega
odstavka za ustvaritev človeškega bitja, ki je genetsko istovetno z drugim
živim ali mrtvim človeškim bitjem, za ustvarjanje človeških zarodkov v
raziskovalne, industrijske ali komercialne namene ali za zamenjevanje pomembnih
človeških delov telesa ali organov, kar po predpisih in po mednarodnem pravu ni
dovoljeno, se storilec kaznuje z zaporom od desetih do petnajstih let.
(3) Kdor opravlja genetske preiskave,
ki lahko napovejo dedne bolezni ali omogočajo določitev nosilstva gena, odgovornega
za bolezen, ali odkrijejo genetsko nagnjenost ali dovzetnost za bolezen, vendar
se te preiskave ne opravljajo izključno v zdravstvene namene ali kot
zdravstvene raziskave v zdravstvene namene, ali kdor pri opravljanju preiskav
opusti ustrezno genetsko svetovanje ali s kršitvijo predpisov izvaja znanstvene
preiskave na področju biologije in medicine, ki so prepovedane po predpisih in
po mednarodnem pravu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor pri raziskovanju na človeških zarodkih ogrozi integriteto ali življenje
človeškega zarodka.
(5) Kdor omogoča dejanja iz prvega ali
drugega odstavka tega člena s financiranjem, s tem, da daje na razpolago
objekte, pripomočke ali tvarine za izdelavo živih bitij ali njihovo križanje, s
pridobivanjem sodelavcev ali z drugačnim organiziranjem izdelave, se kaznuje z
zaporom od treh do desetih let.
Petnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO
Uboj
115. člen
(1) Kdor komu vzame življenje, se
kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega
odstavka dvoje ali več oseb, ki so se združile zato, da bi storile uboj, se storilec kaznuje s kaznijo od desetih do petnajstih let.
Umor
116. člen
Kdor koga umori s tem, da mu vzame
življenje
1)
na grozovit ali zahrbten način;
2)
zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v
predkazenskem postopku ali zaradi odločitev državnih tožilcev ali zaradi
postopka in odločitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali pričanja v sodnem
postopku;
3)
zaradi kršitve enakopravnosti;
4)
iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril
kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih
nizkotnih nagibov;
5)
z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi za storitev takih dejanj,
se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
Uboj na mah
117. člen
Kdor koga ubije na mah, ker ga je brez
njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se kaznuje z
zaporom od enega do desetih let.
Povzročitev smrti iz malomarnosti
118. člen
Kdor povzroči smrt drugega iz malomarnosti,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Detomor
119. člen
Mati, ki vzame življenje svojemu otroku med
porodom ali takoj po njem, dokler je še pod njegovim vplivom, se kaznuje z
zaporom do treh let.
Napeljevanje k samomoru in pomoč pri
samomoru
120. člen
(1) Kdor koga naklepoma napelje k
samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih
mesecev do petih let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka proti mladoletni osebi, ki je že stara štirinajst let, ali proti
osebi, katere sposobnost razumeti pomen svojega dejanja ali imeti v oblasti
svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana, se kaznuje z zaporom od enega do
desetih let.
(3) Če je dejanje iz prvega odstavka
tega člena storjeno proti mladoletni osebi, ki še ni stara štirinajst let, ali
proti osebi, ki ni mogla razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti
svojega ravnanja, se storilec kaznuje kot za uboj ali
umor.
(4) Kdor surovo ali nečloveško ravna s
kom, ki mu je podrejen ali od njega odvisen in zaradi takega ravnanja stori
samomor, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(5) Kdor komu pomaga pri samomoru in
ga ta stori, pa so pri tem dane posebne olajševalne okoliščine, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(6) Če je kdo zaradi kakšnega dejanja
iz prejšnjih odstavkov samomor samo poskušal, sme sodišče storilca kaznovati
mileje.
Nedovoljen poseg v nosečnost
121. člen
(1) Kdor v nasprotju z zdravstvenimi
pogoji in načinom umetne prekinitve nosečnosti, ki so določeni z zakonom,
noseči ženski z njeno privolitvijo prekine nosečnost, začne prekinjati ali ji
pomaga pri prekinitvi nosečnosti, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do
petih let.
(2) Kdor noseči ženski brez njene
privolitve prekine ali začne prekinjati nosečnost, se kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
(3) Kdor z uporabo metod oploditve z
medicinsko pomočjo vpliva na izbiro spola bodočega otroka, razen če naj bi se s
tem izognilo hudi dedni bolezni, vezani na spol, se kaznuje z zaporom do treh
let.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku
tega člena se kaznuje, kdor protipravno opravi postopek oploditve z biomedicinsko
pomočjo zaradi nadomestnega materinstva.
(5) Enako kot v tretjem odstavku tega
člena se kaznuje, kdor trguje s semenskimi celicami, neoplojenimi jajčnimi
celicami in z zgodnjimi človeškimi zarodki.
(6) Če ima dejanje iz prejšnjih
odstavkov za posledico posebno hudo telesno poškodbo ženske, se storilec
kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(7) Če ženska zaradi dejanja iz
prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena umre, se storilec kaznuje z
zaporom od treh do petnajstih let.
Lahka telesna poškodba
122. člen
(1) Kdor koga tako telesno poškoduje,
da je bil zaradi tega začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del njegovega
telesa ali njegov organ, ali je poškodovančeva zmožnost za delo začasno
zmanjšana ali je prizadeta njegova zunanjost ali je začasno okvarjeno njegovo
zdravje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2) Če je poškodba iz prejšnjega
odstavka prizadejana z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak
način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se storilec
kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Sodišče sme storilcu dejanja iz
prejšnjega odstavka izreči sodni opomin, zlasti če je bil storilec izzvan z
nedostojnim ali surovim obnašanjem poškodovanca.
(4) Pregon za dejanje iz prvega
odstavka tega člena se začne na predlog.
Huda telesna poškodba
123. člen
(1) Kdor koga tako telesno poškoduje
ali mu prizadene tako škodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi tega v nevarnosti
življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen kakšen
del njegovega telesa ali kak organ ali je začasno in znatno oslabljen pomemben
del telesa ali pomemben organ ali je zaradi tega poškodovani začasno nezmožen
za vsakršno delo ali je njegova zmožnost za delo za vselej zmanjšana ali je
bila začasno precej zmanjšana ali je bil začasno skažen ali mu je začasno hudo
ali za vselej v manjši meri okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od šestih
mesecev do petih let.
(2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz
prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih
let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega
odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(4) Če je storilec dejanje iz prvega
ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove
krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se kaznuje z zaporom do
treh let.
Posebno huda telesna poškodba
124. člen
(1) Kdor koga tako hudo telesno
poškoduje ali mu prizadene tako hudo škodo na zdravju, da je bilo zaradi tega v
nevarnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in zelo
oslabljen pomemben del njegovega telesa ali pomemben organ ali je postal
poškodovani zaradi tega za vselej nezmožen za vsakršno delo ali je ostal skažen
ali mu je bilo za vselej hudo okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od enega
do desetih let.
(2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz
prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih
let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega
odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Če je storilec dejanje iz prvega
ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove
krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se kaznuje z zaporom od
šestih mesecev do petih let.
Izključitev kaznivega dejanja pri
telesnem poškodovanju s privolitvijo poškodovanca
125. člen
(1) Povzročitev lahke telesne poškodbe
(122. člen) ni protipravna, če je poškodovanec privolil vanjo. V tem primeru se
pri mladoletni ali slabotni osebi upošteva privolitev, če jo v skladu z zakonom
v skrbi za njuno zdravje da tisti, ki zastopa take osebe.
(2) Naklepna povzročitev hude (123.
člen) ali posebno hude (124. člen) telesne poškodbe ni protipravna, če je poškodovanec
privolil vanjo in pri tem niso bile prizadete koristi koga drugega ali ogrožena
kakšna skupna pravna vrednota.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek
naklepna povzročitev hude ali posebno hude telesne poškodbe pri zdravljenju ali
zdravilski dejavnosti ni protipravna, če je bila privolitev dana v obliki in ob
pogojih, ki jih določa zakon.
Sodelovanje pri pretepu
126. člen
Kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo
ubit ali hudo telesno poškodovan, se za samo sodelovanje kaznuje z zaporom do
enega leta.
Ogrožanje z nevarnim orodjem pri
pretepu ali prepiru
127. člen
(1) Kdor pri pretepu ali prepiru seže
po orožju, nevarnem orodju ali kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo
hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali z
zaporom do šestih mesecev.
(2) Pregon se začne na predlog.
Povzročitev nevarnosti
128. člen
Kdor pusti koga brez pomoči v smrtni
nevarnosti, ki jo je sam povzročil, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Zapustitev slabotne osebe
129. člen
Kdor pusti osebo, ki mu je bila zaupana ali
za katero sicer mora skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za
življenje ali zdravje, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Opustitev pomoči
130. člen
Kdor ne pomaga osebi, ki je v neposredni
smrtni nevarnosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga
drugega, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Šestnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE
Kršitev enakopravnosti
131. člen
(1) Kdor zaradi razlike v narodnosti,
rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali
drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, premoženjskem stanju, rojstvu,
genetski dediščini, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini
prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so
priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu
takšno pravico ali svoboščino omeji ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja
komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z
zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor preganja
posameznika ali organizacijo zaradi zavzemanja za enakopravnost ljudi.
(3) Če stori dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali
uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.
Prisiljenje
132. člen
(1) Kdor koga s silo ali resno grožnjo
prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi, se kaznuje z zaporom do enega
leta.
(2) Pregon se začne na predlog.
Prisilna sklenitev zakonske zveze ali
vzpostavitev podobne skupnosti
132.a člen
(1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil
silo, ali z zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja drugega prisili v
sklenitev zakonske zveze ali v vzpostavitev podobne skupnosti, ki je v skladu z
zakonom v določenih pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka proti mladoletni osebi ali slabotni osebi, se kaznuje z zaporom do
petih let.
Protipraven odvzem prostosti
133. člen
(1) Kdor koga protipravno zapre, ima
zaprtega ali mu kako drugače omeji svobodo gibanja, se kaznuje z zaporom do
enega leta.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega
odstavka uradna oseba z zlorabo svojega položaja ali svojih pravic, se kaznuje
z zaporom do treh let.
(3) Poskus dejanja iz prvega odstavka
tega člena je kazniv.
(4) Kdor komu protipravno odvzame
prostost za več kot teden dni ali če to stori na grozovit način, se kaznuje z
zaporom od treh mesecev do petih let.
Ugrabitev in prisilno izginotje
134. člen
(1) Kdor koga ugrabi z namenom, da
njega ali koga drugega prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi, ali kdor v
zvezi z ugrabitvijo prisili ugrabljeno osebo ali koga drugega, da nekaj stori,
opusti ali trpi, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka proti mladoletni osebi ali zagrozi z ubojem ali s hudo telesno poškodbo
ugrabljene osebe, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(3) Kdor koga prime, pridrži, ugrabi ali mu
na drug način odvzame prostost po nalogu države ali politične organizacije ali
z njenim pooblastilom, podporo ali soglasjem, ki potem takega odvzema prostosti
ne prizna ali noče dati podatkov o usodi take osebe ali o tem, kje je, in s tem
odvzame tej osebi pravno varstvo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4) Storilec
dejanj iz prvega ali drugega odstavka tega člena, ki prostovoljno spusti na
prostost ugrabljeno osebo, preden je izpolnjena njegova zahteva, zaradi katere
jo je ugrabil, se sme kaznovati mileje ali se mu sme kazen odpustiti.
Zalezovanje
134.a člen
(1) Kdor koga drugega ali njegovega
bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim
prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih
komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem
povzroči prestrašenost ali ogroženost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom
do dveh let.
(2) Če je zalezovana oseba mladoletna oseba
ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh
let.
(3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega
odstavka tega člena se začne na predlog.
Grožnja
135. člen
(1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali
vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost
ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil
zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih
mesecev.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem,
nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo
poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do
enega leta.
(3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega
odstavka tega člena se začne na predlog.
Mučenje
135.a člen
(1) Kdor komu namenoma povzroči hudo
bolečino ali trpljenje, bodisi telesno ali duševno, da si od njega ali tretje
osebe pridobi informacijo oziroma priznanje, da ga kaznuje za dejanje, ki ga je
storil on ali tretja oseba ali je za to dejanje osumljen on ali tretja oseba,
da bi ga ustrahoval ali nanj izvajal pritisk ali da bi ustrahoval tretjo osebo
ali nanjo izvajal pritisk ali iz katerega drugega razloga, ki temelji na kateri
koli obliki kršitve enakopravnosti, se kaznuje z zaporom od enega do desetih
let.
(2) Če bolečino ali trpljenje iz prejšnjega
odstavka povzroči ali prizadene uradna oseba ali kdo drug, ki nastopa z uradnim
statusom ali pooblastilom ali na pobudo take osebe ali z njeno izrecno ali tiho
privolitvijo, se kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let.
Neupravičena osebna preiskava
136. člen
(1) Kdor neupravičeno preišče drugega
ali stvari, ki jih ima ta na sebi ali s seboj, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do enega leta.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega
odstavka uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se
kaznuje z zaporom do dveh let.
(3) Poskus dejanj iz prvega in drugega
odstavka tega člena je kazniv.
(4) Pregon za dejanje iz prvega
odstavka tega člena se začne na predlog.
Neupravičeno prisluškovanje in zvočno
snemanje
137. člen
(1) Kdor neupravičeno s posebnimi
napravami prisluškuje pogovoru ali izjavi, ki mu ni namenjena, ali jo zvočno snema,
ali kdor tak pogovor ali tako izjavo neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak
posnetek predvaja ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor zvočno
snema njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegovega soglasja z namenom,
da bi tako izjavo zlorabil, ali kdor tako izjavo neposredno prenaša tretji
osebi ali ji tak posnetek predvaja ali ji kako drugače omogoči, da se z njim
neposredno seznani.
(3) Če stori dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali
uradnih pravic, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4) Pregon za dejanje iz prvega
odstavka tega člena se začne na predlog, za dejanje iz drugega odstavka pa na
zasebno tožbo.
Neupravičeno slikovno snemanje
138. člen
(1) Kdor neupravičeno slikovno snema
ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega
soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje
neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače
omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom
do enega leta.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega
odstavka uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se
kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(3) Pregon za dejanje iz prvega odstavka
tega člena se začne na predlog.
Kršitev tajnosti občil
139. člen
(1) Kdor neupravičeno odpre tuje
pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Z denarno kaznijo ali zaporom do
enega leta se kaznuje:
1)
kdor se z uporabo tehničnih ali kemičnih sredstev, ne da bi odprl tuje
pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tujo zaprto pošiljko, neupravičeno
seznani z njihovo vsebino;
2)
kdor se z uporabo tehničnih sredstev neupravičeno seznani s sporočilom,
ki se prenaša po telefonu ali s kakšnim drugim elektronskim komunikacijskim
sredstvom;
3)
kdor neupravičeno odpre zaprt predmet, ki varuje sporočilo, in se
neupravičeno seznani s sporočilom v njem.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor s katerim od dejanj, ki so navedena v prvem in drugem odstavku
tega člena, omogoči drugemu, da se neposredno seznani z vsebino sporočila ali
pošiljke.
(4) Kdor neupravičeno obdrži, skrije,
uniči ali komu drugemu izroči tuje pismo, brzojavko ali kakšno drugo pošiljko,
preden se je prejemnik seznanil z njeno vsebino, se kaznuje z denarno kaznijo
ali zaporom do enega leta.
(5) Če stori dejanje iz prejšnjih
odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic,
poštni ali drug delavec, ki mu je zaupano prevzemanje, prenos ali predaja tujih
pisem, tujih brzojavk ali kakšnih drugih pisanj ali pošiljk, se kaznuje z
zaporom od treh mesecev do petih let.
(6) Pregon za dejanja iz prvega do
četrtega odstavka tega člena se začne na predlog.
Nedovoljena objava zasebnih pisanj
140. člen
(1) Kdor brez dovoljenja pooblaščene
osebe, kadar je tako dovoljenje potrebno, objavi dnevnik, pismo ali kakšno
drugo zasebno pisanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Pregon se začne na zasebno tožbo.
Kršitev nedotakljivosti stanovanja
141. člen
(1) Kdor neupravičeno vstopi v tuje
stanovanje ali zaprte prostore ali kdor se na zahtevo upravičenca od tam ne odstrani
ali mu na drug način onemogoči njihovo uporabo, se kaznuje z denarno kaznijo
ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor
neupravičeno preišče stanovanje ali prostore iz prvega odstavka tega člena.
(3) Če stori dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali
uradnih pravic, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4) Poskus dejanj iz prvega, drugega
in tretjega odstavka tega člena je kazniv.
(5) Če izreče sodišče pogojno obsodbo,
lahko naloži storilcu, da mora v določenem roku izprazniti stanovanje ali
prostore.
(6) Pregon za dejanji iz prvega in
drugega odstavka tega člena se začne na predlog.
Neupravičena izdaja poklicne
skrivnosti
142. člen
(1) Kdor neupravičeno izda skrivnost,
za katero je izvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni
delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica,
se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Za dejanje iz prejšnjega odstavka
se ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali upravičenega interesa
javnosti ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor ohranitev
skrivnosti ali če je z zakonom določena odveza dolžnosti varovanja skrivnosti.
(3) Pregon se začne na zasebno tožbo.
Zloraba osebnih podatkov
143. člen
(1) Kdor brez podlage v zakonu ali v
osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne
podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika,
posreduje v javno objavo ali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor vdre ali
nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi
sebi ali komu drugemu pridobil kakšen osebni podatek.
(3) Kdor na svetovnem medmrežju
ali drugače javno objavi ali omogoči drugemu objavo osebnih
podatkov žrtev kaznivih dejanj, žrtev kršitev pravic ali svoboščin, zaščitenih
prič, ki se nahajajo v sodnih spisih sodnih postopkov, kjer po zakonu ali po
odločitvi sodišča ni dovoljena prisotnost javnosti ali identifikacija žrtev ali
zaščitenih prič ter osebnih zapisov o njih v zvezi s sodnim postopkom, na
podlagi katerih se te osebe lahko določi ali so določljive, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(4) Kdor s
prevzemom identitete druge
osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na
njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno
osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(5) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka
tega člena tako, da posreduje v javno objavo ali javno objavi občutljive osebne
podatke, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(6) Kdor javno objavi posnetke ali
sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem
huje prizadene njeno zasebnost, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh
let.
(7) Če stori
dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega
položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(8) Pregon iz
četrtega in šestega odstavka
tega člena se začne na predlog.
Kršitev pravice do pravnega sredstva
ali peticije
144. člen
(1) Kdor pri opravljanju svojega dela
prepreči drugemu, da bi uporabil svojo pravico do pritožbe, ugovora ali kakšnega
drugega pravnega sredstva, do vloge ali predloga, ali da bi dal politične ali
druge pobude splošnega pomena, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do
enega leta.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega
odstavka uradna oseba z zlorabo svojega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom
do dveh let.
Preprečitev ali oviranje javnega
shoda
145. člen
(1) Kdor s silo, resno grožnjo,
preslepitvijo ali kako drugače protipravno prepreči ali ovira sklicanje ali
potek mirnega javnega shoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega
leta.
(2) Če stori dejanje iz prvega
odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo svojega uradnega položaja ali
uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Preprečitev tiskanja in oddajanja
146. člen
Kdor protipravno prepreči tiskanje, prodajo
ali razširjanje časopisa, knjige ali druge tiskane stvari ali oddajanje radijskega
ali televizijskega programa, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega
leta.
Kršitev moralnih avtorskih pravic
147. člen
(1) Kdor s svojim imenom ali imenom
koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov
del ali dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega
leta.
(2) Kdor skazi, okrni ali kako drugače
neupravičeno poseže v tuje avtorsko delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do šestih mesecev.
(3) Pregon se začne na predlog.
Kršitev materialnih avtorskih pravic
148. člen
(1) Kdor neupravičeno uporabi eno ali
več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni
večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če tržna cena avtorskih del iz
prejšnjega odstavka pomeni veliko premoženjsko vrednost, se storilec kaznuje z
zaporom do petih let.
(3) Če je bila z dejanjem iz prvega
ali drugega odstavka tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska
korist in je šlo storilcu za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako
premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4) Primerki avtorskih del in naprave
za njihovo reproduciranje se vzamejo.
(5) Pri ugotavljanju premoženjske vrednosti
po določbah tega člena in 149. člena tega zakonika se upošteva korist iz
neupravičene uporabe materialnih avtorskih pravic oziroma neupravičenega
reproduciranja, dajanja na voljo javnosti, razširjanja ali dajanja v najem
avtorski sorodnih pravic v pridobitne namene.
Kršitev avtorski sorodnih pravic
149. člen
(1) Kdor neupravičeno reproducira, da
na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, videogramov,
rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni večjo
premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Kdor neupravičeno reproducira, da
na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, videogramov,
rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni veliko
premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do petih let.
(3) Če je bila z dejanjem iz prvega
ali drugega odstavka tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska
korist in je šlo storilcu za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako
premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4) Primerki izvedb, fonogramov,
videogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih zbirk in naprave za njihovo
reproduciranje se vzamejo.
Sedemnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER VOLILNO PRAVICO IN VOLITVE
Kršitev volilne pravice
150. člen
Uradna oseba, ki koga z namenom, da bi mu onemogočila
uresničevanje volilne pravice, nezakonito ne vpiše v volilni imenik ali ga črta
iz njega, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Kršitev proste odločitve volivcev
151. člen
(1) Kdor koga s silo, resno grožnjo,
podkupovanjem, preslepitvijo ali na drug nedovoljen način prisili ali nanj
vpliva, da pri volitvah ali glasovanju glasuje ali ne glasuje ali da ne glasuje
veljavno ali da glasuje za ali proti določenemu predlogu, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega
odstavka uradna oseba pri opravljanju svoje dolžnosti v zvezi z volitvami ali
glasovanjem, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(3) Dana podkupnina se vzame.
Zloraba volilne pravice
152. člen
Kdor pri volitvah ali glasovanju glasuje
namesto drugega pod njegovim imenom ali več kot enkrat glasuje pri istem glasovanju,
se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Kršitev svobodne opredelitve
153. člen
Kdor pokliče glasovalca pri volitvah ali
glasovanju na odgovor zaradi glasovanja ali od njega zahteva, naj pove, kako je
glasoval ali zakaj ni glasoval, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do
enega leta.
Uničenje ali ponareditev volilnih
listin
154. člen
(1) Kdor pri volitvah ali glasovanju
uniči, poškoduje, prikrije ali ponaredi kakšno listino o volitvah ali
glasovanju ali kakršen koli predmet, ki je dokaz za ugotavljanje izida volitev
ali glasovanja, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega
odstavka uradna oseba pri opravljanju svoje dolžnosti v zvezi z volitvami ali
glasovanjem, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Ponareditev volilnih izidov
155. člen
Uradna oseba, ki pri volitvah ali
glasovanju spremeni število oddanih glasov z dodajanjem ali odvzemanjem glasovnic
ali glasov pri štetju ali objavi izid volitev ali glasovanja, ki se ne ujema z
opravljenim glasovanjem, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Kršitev tajnosti glasovanja
156. člen
(1) Kdor kakor koli prekrši tajnost
glasovanja pri volitvah ali glasovanju, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do šestih mesecev.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega
odstavka uradna oseba pri opravljanju svojih dolžnosti v zvezi z volitvami ali
glasovanjem, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Sprejemanje podkupnine pri volitvah
157. člen
(1) Kdor zato, da pri volitvah ali
glasovanju ne glasuje ali da glasuje za določen predlog ali proti njemu ali da
ne glasuje veljavno, zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo
premoženjsko ali nepremoženjsko korist zase ali za koga drugega, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Sprejeta nagrada, darilo ali druga
premoženjska korist se vzamejo.
Osemnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČAST IN DOBRO IME
Razžalitev
158. člen
(1) Kdor koga razžali, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega
obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem
shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Ne kaznuje se, kdor se o kom
žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki,
pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge
družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če
se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z
namenom zaničevanja.
(4) Če je razžaljenec razžalitev
vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti.
Obrekovanje
159. člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj
neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da
je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do šestih mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega
obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem
shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Če je tisto, kar se neresnično
trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se
storilec kaznuje z zaporom do dveh let.
Žaljiva obdolžitev
160. člen
(1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj,
kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo
ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega
obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem
shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar se trdi ali
raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje
z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4) Če dokaže resničnost svoje trditve
ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je
trdil ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se
kaznuje za razžalitev (158. člen) ali očitanje kaznivega dejanja z namenom
zaničevanja (162. člen).
(5) Če kdo za koga trdi ali raznaša,
da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje,
dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazi pa le, če pregon ali
sojenje ni mogoče ali ni dovoljeno.
(6) Če je bila žaljiva obdolžitev, da
je oškodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 158. člena tega zakonika, se
storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če
dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil
ali raznašal.
Opravljanje
161. člen
(1) Kdor trdi ali raznaša kaj iz
osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu
dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega
obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem
shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če je tisto, kar kdo trdi ali
raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje
z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4) Resničnosti ali neresničnosti
tistega, kar se trdi ali raznaša iz osebnega ali družinskega življenja koga
drugega, ni mogoče dokazovati, razen v primerih iz petega odstavka tega člena.
(5) Kdor trdi ali raznaša kaj iz
osebnega ali družinskega življenja drugega pri opravljanju uradne dolžnosti,
politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali varstvu
upravičenih koristi, se ne kaznuje, če dokaže resničnost svoje trditve ali če
dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil
ali raznašal.
Očitanje kaznivega dejanja z namenom
zaničevanja
162. člen
(1) Kdor z namenom zaničevanja komu
očita, da je storil kaznivo dejanje ali da je bil obsojen zaradi kaznivega
dejanja ali to z istim namenom komu pove, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do treh mesecev.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega
obveščanja ali na spletnih straneh ali na javnem
shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
Sramotitev Republike Slovenije
163. člen
(1) Kdor javno stori dejanje iz 158.
do 162. člena tega zakonika proti Republiki Sloveniji ali predsedniku republike
v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom
do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor javno
sramoti zastavo, grb ali himno Republike Slovenije.
Sramotitev tuje države ali mednarodne
organizacije
164. člen
(1) Kdor javno stori dejanje iz 158.
do 162. člena tega zakonika proti tuji državi, voditelju tuje države ali
diplomatskemu predstavniku tuje države v Republiki Sloveniji ali kdor javno
sramoti zastavo, grb ali himno tuje države, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori
dejanje iz prejšnjega odstavka proti mednarodni organizaciji, ki jo priznava
Republika Slovenija, ali proti njenemu predstavniku ali njenim simbolom.
Sramotitev slovenskega naroda ali
narodnih skupnosti
165. člen
Kdor javno stori dejanje iz 158. do 160.
člena tega zakonika proti slovenskemu narodu ali proti italijanski ali
madžarski narodni skupnosti ali proti romski skupnosti, ki živijo v Republiki
Sloveniji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Javna objava kaznivih dejanj zoper
čast in dobro ime
166. člen
(1) Odgovorni urednik oziroma tisti,
ki ga je nadomeščal, se za kazniva dejanja iz 158. do 165. člena zakonika, ki
so storjena z javno objavo teh dejanj v časopisih in revijah, radijskih in
televizijskih programih, elektronskih publikacijah, na teletekstu ali v drugih
oblikah dnevnih ali periodičnih publikacij ali na spletnih straneh, kaznuje v mejah
kazni, predpisane za kaznivo dejanje, pod enim od naslednjih pogojev:
1)
če je avtor do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ostal
neznan;
2)
če je bila informacija objavljena brez avtorjeve privolitve;
3)
če so bile takrat, ko je bila informacija objavljena, podane stvarne ali
pravne ovire za pregon avtorja, ki še vedno trajajo.
(2) Pod pogoji iz prejšnjega
odstavka se enako kaznuje izdajatelj ali tiskar, če je bila
javna objava kaznivih dejanj iz 158. do 165. člena tega zakonika storjena po
neperiodični tiskani publikaciji, in izdelovalec, če je bila storjena po
gramofonski plošči, na zgoščenki, filmu, DVD-ju in drugih videosredstvih,
zvočnih ali podobnih sredstvih, ki so namenjene širšemu krogu ljudi.
(3) Odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je
nadomeščal, se ne kaznuje za dejanje iz prvega odstavka tega člena, če je šlo
za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih
straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez
predhodnega nadzora.
Odpustitev kazni za kazniva dejanja
iz 158. do 162. člena
167. člen
Če je bil storilec kaznivega dejanja iz
158. do 162. in 166. člena tega zakonika izzvan z nedostojnim ali surovim
ravnanjem oškodovanca ali se pred sodiščem opraviči oškodovancu ali pred
sodiščem prekliče tisto, kar je trdil ali raznašal, mu sme sodišče kazen
odpustiti.
Posebne določbe o pregonu
168. člen
(1) Pregon zaradi kaznivih dejanj iz
158. do 162. in 166. člena tega zakonika se začne na zasebno tožbo.
(2) Če so dejanja iz 158. do 162. in
166. člena tega zakonika storjena proti državnemu organu ali občinskemu ali
pokrajinskemu organu ali proti uradni ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem
njune službe v tem organu, se pregon začne na predlog, razen za uradne osebe iz 1. točke prvega odstavka 99. člena,
funkcionarje vlade Republike Slovenije in funkcionarje samoupravne lokalne
skupnosti, kjer se pregon začne na zasebno tožbo.
(3) Pregon za kaznivo dejanje iz 164.
člena tega zakonika se začne z dovoljenjem ministra za pravosodje.
(4) Če so dejanja iz 158. do 162. in
166. člena tega zakonika storjena proti pokojni osebi, se začne pregon na
zasebno tožbo zakonca, osebe, s katero je pokojnik živel v zunajzakonski
skupnosti, partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, njegovih
otrok ali posvojencev, staršev ali posvojiteljev, bratov ali sester.
Objava sodbe
169. člen
Pri obsodbi za kazniva dejanja iz 158. do
165. člena tega zakonika, storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim
sredstvom javnega obveščanja ali na spletnih straneh,
sme sodišče na oškodovančevo zahtevo odločiti, da se sodba na stroške obsojenca
objavi na isti način, kot je bilo dejanje storjeno, v celoti ali izvlečku.
Devetnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPOLNO NEDOTAKLJIVOST
Posilstvo
170. člen
(1) Kdor brez privolitve druge osebe
doseže, da ta spolno občuje ali s tem izenačeno spolno ravna, se kaznuje z
zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) Privolitev iz prejšnjega odstavka tega
člena je podana, če je oseba po svoji navzven zaznavni, nedvoumni in svobodni
volji privolila v spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje in je
bila sposobna sprejeti tako odločitev.
(3) Kdor
prisili drugo osebo k
spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali
zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(4) Če je
dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali
če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami,
ki jim je vzeta prostost, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih
let.
(5) Kdor
prisili drugo osebo k
spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih
bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu,
ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se
kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(6) Če so bila dejanja iz prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec živi v
zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, se
pregon začne na predlog.
Spolno nasilje
171. člen
(1) Kdor brez privolitve druge osebe
doseže, da ta stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v prejšnjem
členu, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Privolitev iz prejšnjega odstavka je
podana, če je oseba po svoji navzven zaznavni, nedvoumni in svobodni volji
privolila v spolno dejanje iz prejšnjega odstavka in je bila sposobna sprejeti
tako odločitev.
(3) Kdor
uporabi silo ali zagrozi drugi osebi z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da
stori ali trpi kakšno spolno dejanje iz prvega
odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od šestih
mesecev do desetih let.
(4) Če je
dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali
če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi
osebami, ki jim je vzeta prostost, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih
let.
(5) Kdor drugo osebo prisili, da stori ali trpi
kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka tega člena, tako da ji zagrozi, da bo
o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali
dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko
škodo, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Če so bila dejanja iz prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec ali storilka
živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski
skupnosti, se pregon začne na predlog.
Spolna zloraba slabotne osebe
172. člen
(1) Kdor spolno občuje ali stori kakšno
drugo spolno dejanje z drugo osebo brez njene privolitve, tako da zlorabi njeno
duševno bolezen, začasno duševno motnjo ali hujšo duševno manjrazvitost, zaradi
katere ta ni sposobna podati privolitve, se kaznuje z zaporom od enega do osmih
let.
(2) Privolitev iz prejšnjega odstavka je
podana, če je oseba po svoji navzven zaznavni, nedvoumni in svobodni volji
privolila v spolno občevanje ali kakšno drugo spolno dejanje in je bila sposobna
sprejeti tako odločitev.
(3) Kdor v okoliščinah iz prvega odstavka
tega člena kako drugače prizadene spolno nedotakljivost slabotne osebe, se
kaznuje z zaporom do petih let.
Spolni napad na osebo, mlajšo od
petnajst let
173. člen
(1) Kdor spolno občuje ali stori
kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara
petnajst let, se kaznuje z zaporom od treh do osmih let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka s slabotno osebo, ki še ni stara petnajst let, ali tako, da uporabi
silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, ali na tak
način doseže storitev dejanja z drugo osebo, se kaznuje z
zaporom od petih do petnajstih let.
(3) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj,
roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja
spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara
petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let.
(4) Kdor v okoliščinah iz prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena kako drugače prizadene spolno nedotakljivost
osebe, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom do petih let.
(5) Dejanje iz prvega odstavka tega člena
ni protipravno, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza
stopnji njene duševne in telesne zrelosti.
Pridobivanje oseb, mlajših od
petnajst let, za spolne namene
173.a člen
(1) Kdor osebo, mlajšo od petnajst let,
prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij nagovarja za srečanje z
namenom, da bi zoper njo storil kaznivo dejanje iz prvega odstavka 173. člena
tega zakonika ali zaradi izdelave slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov
pornografske ali drugačne seksualne vsebine, in so nagovarjanju sledila
konkretna dejanja za uresničitev srečanja, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Dejanje iz prejšnjega odstavka ni
protipravno, če je bilo storjeno zaradi uresničitve dejanja iz prvega odstavka
173. člena in pod pogoji iz petega odstavka 173. člena tega zakonika.
Kršitev spolne nedotakljivost z
zlorabo položaja
174. člen
(1) Kdor zlorabi svoj položaj in tako
pripravi osebo drugega ali istega spola, ki mu je podrejena ali od njega
odvisna, k spolnemu občevanju, ali da stori oziroma trpi kakšno drugo spolno
dejanje, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik,
posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno
občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad petnajst let,
ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
Zloraba prostitucije
175. člen
(1) Kdor zaradi izkoriščanja sodeluje
pri prostituciji druge osebe ali kdor s silo, grožnjo ali preslepitvijo navede,
pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji, se kaznuje z zaporom od treh
mesecev do petih let.
(2) Kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri
prostituciji mladoletne osebe ali posega po prostituciji mladoletne osebe ali
kdor s silo, grožnjo, preslepitvijo, novačenjem ali nagovarjanjem navede,
pridobi ali spodbudi mladoletno osebo k prostituciji, se kaznuje z zaporom od
enega do desetih let.
(3) Če sta bili dejanji iz prvega ali
drugega odstavka tega člena storjeni proti več osebam ali v okviru hudodelske
združbe, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.
Prikazovanje, izdelava, posest in
posredovanje pornografskega gradiva
176. člen
(1) Kdor osebi, mlajši od petnajst
let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so
ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske
vsebine, ali ji prikaže pornografsko ali drugačno
seksualno predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(2) Kdor s silo, grožnjo, preslepitvijo,
prekoračitvijo ali zlorabo pooblastil, novačenjem, nagovarjanjem ali zaradi
izkoriščanja navede, pridobi ali spodbudi mladoletno osebo za izdelavo slik,
avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne
vsebine, za sodelovanje v pornografski ali drugačni seksualni predstavi ali
kdor taki predstavi vedoma prisostvuje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev
do osmih let.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor zase ali za drugega pridobiva, izdela, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografsko ali
drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove
realistične podobe, ali kdor poseduje tako gradivo, pridobi
dostop ali namerno dostopa do takega gradiva s pomočjo
informacijskih ali komunikacijskih tehnologij, ali razkriva identiteto
mladoletne osebe v takem gradivu.
(4) Če je bilo dejanje iz drugega ali
tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi za izvrševanje takih
kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(5) Dejanje iz tretjega odstavka tega člena
v delu, ki pomeni pridobivanje, izdelavo, posedovanje ali pridobivanje dostopa
s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij do pornografskega ali
drugačnega seksualnega gradiva, ni protipravno, če je bilo storjeno med
mladoletnimi osebami primerljive starosti, ki so se z dejanjem strinjale,
ustreza stopnji njihove duševne in telesne zrelosti ter prikazuje take osebe.
(6) Pornografsko
ali drugačno seksualno gradivo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega
člena se vzame ali njegova uporaba ustrezno onemogoči.
Dvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE
Prenašanje nalezljivih bolezni
177. člen
(1) Kdor se ne ravna po predpisih ali
odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov
ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri
ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor se ne ravna
po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje
ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi,
in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do šestih mesecev.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se
storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom do osmih
let, za dejanja iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
Opustitev zdravstvene pomoči
178. člen
(1) Zdravnik ali drug zdravstveni delavec,
ki v nasprotju s svojo poklicno dolžnostjo ne pomaga bolniku ali komu drugemu,
ki je v nevarnosti za življenje, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Dejanje iz prejšnjega odstavka ni
protipravno, če zdravnik opusti določen način zdravljenja, poseg ali medicinski
postopek na izrecno pisno zahtevo bolnika ali druge osebe, ki je sposobna
odločati o sebi in pomoč zavrača tudi še potem, ko je poučena o nujnosti pomoči
ter o mogočih posledicah zavrnitve in tudi potem, ko jo je zdravnik ponovno
poskusil prepričati, naj spremeni svojo odločitev.
Malomarno zdravljenje in opravljanje
zdravilske dejavnosti
179. člen
(1) Zdravnik, ki pri opravljanju
zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške
znanosti in stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, se
kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje
(a) zdravstveni delavec, ki pri svoji zdravstveni dejavnosti iz
malomarnosti ravna v nasprotju s pravili stroke, pa pri tem
povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje ali
(b) zdravilec, ki pri opravljanju dovoljene zdravilske dejavnosti iz
malomarnosti neustrezno izbere in uporabi zdravilski sistem ali zdravilsko
metodo, pa pri tem povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje.
(3) Če zaradi dejanja iz prvega ali
drugega odstavka kdo umre, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
Mazaštvo
180. člen
(1) Kdor se ukvarja z zdravljenjem ali
opravljanjem zdravilske dejavnosti, čeprav nima predpisane kvalifikacije, in
pri tem odvrne bolnika od pravočasnega iskanja zdravniške pomoči, se kaznuje z
zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) Storilec dejanja iz prejšnjega
odstavka, ki povzroči pomembno škodo na zdravju osebe, ki v postopke
zdravljenja ni privolila ali ni bila sposobna privoliti, se kaznuje z zaporom
od šestih mesecev do osmih let.
(3) Če ima dejanje iz prvega odstavka
za posledico smrt bolnika, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih
let.
(4) Pripomočki, namenjeni ali
uporabljeni za zdravljenje po prvem odstavku tega člena, se odvzamejo.
Nedovoljena presaditev delov
človeškega telesa in sprememba človeškega genoma
181. člen
(1) Kdor v
nasprotju s predpisi s področja pridobivanja in presaditve delov človeškega
telesa zaradi zdravljenja živemu ali mrtvemu odvzame del človeškega telesa
zaradi presaditve ali drugih namenov, ali kdor komu v nasprotju s temi predpisi
presadi del človeškega telesa, ali kdor del človeškega telesa, za katerega ve,
da je bil odvzet v nasprotju s predpisi s področja pridobivanja in presaditve
delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, presadi ali uporabi za drug namen,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) S kaznijo
iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor protipravno odvzame spolne celice, kri
ali komponente krvi, nedovoljeno ravna z njimi ali krši anonimnost dajalca.
(3) Če stori
dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena oseba z zlorabo svojega
položaja, ali če je dejanje storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih
dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do petih let.
(4) Če ima
dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico
posebno hudo telesno poškodbo ali temu ustrezno okvaro zdravja ene ali več
oseb, ali če je bilo dejanje storjeno zoper mladoletno ali drugo ranljivo
osebo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali
več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.
(6) Kdor
poskuša ali izvede poseg, katerega namen je spremeniti človeški genom in se ne
opravlja za preventivne, diagnostične ali terapevtske namene, ali je njegov
cilj uvesti spremembe v genom potomcev, se kaznuje z zaporom do petih let.
Trgovina z deli človeškega telesa,
spolnimi celicami, krvjo in komponentami krvi
181.a člen
(1) Kdor zato, da bi pridobil plačilo ali
drugo premoženjsko korist sebi ali komu drugemu, oglašuje razpoložljivost ali
potrebo po delih človeškega telesa ali koga nagovarja ali novači, da bi bil
darovalec ali prejemnik delov človeškega telesa, ali drugače posreduje pri
dajanju delov telesa žive ali umrle osebe za presaditev, se kaznuje z zaporom
do petih let.
(2) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor zato, da bi pridobil plačilo ali drugo premoženjsko korist sebi
ali komu drugemu, oglašuje razpoložljivost ali potrebo po spolnih celicah, krvi
ali komponentah krvi ali koga nagovarja ali novači, da bi bil darovalec ali
prejemnik spolnih celic, krvi ali komponent krvi, ali drugače posreduje pri
dajanju spolnih celic, krvi ali komponent krvi.
(3) Enako kot v prvem odstavku tega člena
se kaznuje, kdor odvzame ali pridobi odvzeti del človeškega telesa, spolne
celice, kri ali komponente krvi, za katere darovalec prejme plačilo ali drugo
premoženjsko korist, kdor nezakonito razpolaga z odvzetim delom človeškega
telesa, spolnimi celicami, krvjo ali komponentami krvi ali kdor uporabi
človeško telo, njegove dele, spolne celice, kri ali komponente krvi z namenom
pridobivanja premoženjske koristi sebi ali komu drugemu.
(4) S kaznijo iz prvega odstavka tega člena
se kaznuje, kdor pripravlja, ohranja, hrani, prevaža, prenaša, sprejema, uvaža
ali izvaža dele človeškega telesa, spolne celice, kri ali komponente krvi, ki
so bili odvzeti v nasprotju s predpisi s področja pridobivanja in presaditve
delov človeškega telesa, spolnih celic, krvi ali komponent krvi zaradi
zdravljenja.
(5) Če stori dejanje iz prvega, drugega,
tretjega ali četrtega odstavka tega člena oseba z zlorabo svojega položaja, ali
če je dejanje storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, se
storilec kaznuje z zaporom od enega do petih let.
(6) Če ima dejanje iz prvega, drugega,
tretjega ali petega odstavka tega člena za posledico posebno hudo telesno
poškodbo ali temu ustrezno okvaro zdravja ene ali več oseb, ali če je bilo
dejanje storjeno zoper mladoletno ali drugo ranljivo osebo, se storilec kaznuje
z zaporom od enega do osmih let.
(7) Če ima dejanje iz prvega, drugega,
tretjega ali petega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se
storilec kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.
Malomarno opravljanje lekarniške
dejavnosti
182. člen
Lekarnar ali druga oseba, pooblaščena za
izdajanje zdravil, ki iz malomarnosti ne pripravi zdravila v predpisanem
razmerju ali količini ali izda namesto predpisanega ali zahtevanega zdravila
drugo zdravilo ali snov ali pri pripravljanju ali izdajanju zdravil kako drugače
ravna v nasprotju s pravili znanosti in stroke in tako povzroči, da se komu
občutno poslabša zdravje, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Proizvodnja in promet škodljivih
sredstev za zdravljenje
183. člen
(1) Kdor
proizvaja, pripravlja, izdeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje
ali dajanja v promet kupuje ali hrani, ali posreduje pri prodaji ali nakupu,
uvaža ali izvaža, vnaša ali iznaša ali kako drugače daje v promet zdravila,
zdravilne učinkovine, pomožne snovi, medicinske pripomočke ali njihove dele ali
dodatke ali druga sredstva za zdravljenje, ki so škodljiva za zdravje, se
kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(2) Enako se
kaznuje, kdor pridobiva, pripravlja, izdeluje, predeluje, prodaja ali ponuja
naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje ali hrani, ali
posreduje pri prodaji ali nakupu, uvaža ali izvaža, vnaša ali iznaša ali kako
drugače daje v promet okuženo kri ali drugo tkivo ali iz tega izdelano snov za
zdravljenje.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do enega
leta.
(4) Če ima
dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo
ali posebno hudo telesno poškodbo ali temu ustrezno okvaro zdravja ene ali več
oseb, ali če dejanje stori oseba, ki je zlorabila dano zaupanje, se storilec
kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena z zaporom od enega
do desetih let, za dejanje iz prejšnjega odstavka pa z zaporom do petih let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se
storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom od dveh do petnajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom od
enega do desetih let.
(6) Škodljiva zdravila, zdravilne
učinkovine, pomožne snovi, medicinski pripomočki, njihovi deli, dodatki ali
druga sredstva za zdravljenje, okužena kri, drugo tkivo ali iz tega izdelana
snov za zdravljenje se vzamejo.
Proizvodnja in promet ponarejenih
sredstev za zdravljenje, zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, ali
medicinskih pripomočkov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede skladnosti
183.a člen
(1) Kdor proizvaja, pripravlja, izdeluje,
prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje ali
hrani, ali posreduje pri prodaji ali nakupu, uvaža ali izvaža, vnaša ali iznaša
ali kako drugače daje v promet zdravila, zdravilne učinkovine, pomožne snovi,
medicinske pripomočke ali njihove dele ali dodatke ali druga sredstva za
zdravljenje, ki so ponarejena, in ni podano hujše kaznivo dejanje po tem
zakoniku, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz
prejšnjega odstavka z zdravili, ki nimajo dovoljenja za promet, ali z
medicinskimi pripomočki, ki ne izpolnjujejo zahtev glede skladnosti.
(3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega
odstavka tega člena oseba, ki je zlorabila dano zaupanje, se kaznuje z zaporom
od enega do petih let.
(4) Zdravila, zdravilne učinkovine, pomožne
snovi, medicinski pripomočki, njihovi deli, dodatki ali druga sredstva za
zdravljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena se vzamejo.
Proizvodnja in promet zdravju
škodljivih živil in drugih izdelkov
184. člen
(1) Kdor proizvaja, prodaja ali kako
drugače daje v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi, in tako
povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom do treh
let.
(2) Enako se kaznuje, kdor proizvaja,
prodaja ali kako drugače daje v promet sredstva za osebno nego, otroške igrače
ali podobne izdelke za množično potrošnjo, ki so škodljivi za zdravje.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do enega
leta.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo ali posebno hudo telesno
poškodbo ali temu ustrezno okvaro zdravja ene ali več oseb, se storilec kaznuje
za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom do osmih let, za dejanje iz
tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se
storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom od enega
do dvanajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom od enega do
osmih let.
(6) Škodljiva živila in drugi izdelki
se vzamejo.
Nevestno pregledovanje mesa za
prehrano
185. člen
(1) Veterinar ali druga pooblaščena
oseba, ki pri pregledu klavnih živali ali mesa, ki je namenjeno za prehrano,
nevestno ravna ali kljub predpisom ne opravi pregleda in s tem omogoči, da
pride v promet meso, ki je škodljivo za človekovo zdravje, se kaznuje z zaporom
do enega leta.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do šestih mesecev.
Neupravičena proizvodnja in promet s
prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in
postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za
izdelavo prepovedanih drog
186. člen
(1) Kdor neupravičeno proizvaja,
predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v
promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji
ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance,
ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali
predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, ali sredstva ali sestavine, ki se
uporabljajo za postopke, ki so razvrščeni kot nedovoljeni v športu, ali
postopke, ki so razvrščeni kot nedovoljeni v športu,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali
brezplačno deli prepovedano drogo, ali nedovoljeno snov v športu, ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog, ali kdor prodaja, ponuja ali izvaja nedovoljene postopke v športu mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno
motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od
odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali
izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v
vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje
iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec,
učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali kdor za
izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne osebe se kaznuje z zaporom
od treh do petnajst let.
(3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih
dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali
posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.
(4) Kdor brez pooblastila izdeluje,
nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine, za
katere ve, da so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi
v športu ali za uporabo
nedovoljenih postopkov v športu, se kaznuje z zaporom
od šestih mesecev do petih let.
(5) Prepovedane
droge, nedovoljene snovi v športu, sredstva ali sestavine, ki omogočajo uporabo
nedovoljenih postopkov v športu, in sredstva za njihovo izdelovanje se vzamejo.
Prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog, nedovoljenih snovi v
športu ali sredstev, ki omogočajo uporabo nedovoljenih postopkov v športu, se
odvzamejo, če imajo za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi in
postopkov v športu posebej prirejene prostore ali če je njihov lastnik vedel
ali bi bil mogel vedeti, da bodo uporabljena za tak namen.
Omogočanje uživanja ali uporabe
prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu
187. člen
(1) Kdor
napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu
ali k uporabi nedovoljenih postopkov v športu ali mu jih da, da jih uživa ali
uporabi on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje ali
uporabo prepovedanih drog, nedovoljenih snovi ali postopkov v športu ali kako
drugače omogoči drugemu, da uživa ali uporabi prepovedane droge, nedovoljene
snovi ali postopke v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih
let.
(2) Kdor stori dejanje iz prvega
odstavka proti več osebam, proti mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z
začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku
odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali
izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v
vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje
iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec,
učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj, se kaznuje z zaporom
od enega do dvanajstih let.
(3) Prepovedane droge, nedovoljene
snovi v športu in pripomočki za njihovo uživanje ter sredstva in sestavine, ki omogočajo uporabo nedovoljenih
postopkov v športu, se vzamejo.
(4) Dejanje iz prvega in drugega odstavka
tega člena ni protipravno, če storilec ravna po programu zdravljenja odvisnosti
ali nadzorovane uporabe droge, ki je v skladu z zakonom potrjen in se izvaja v
okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva.
Enaindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ZAKONSKO ZVEZO, DRUŽINO IN OTROKE
Dvojna zakonska zveza
188. člen
(1) Kdor sklene novo zakonsko zvezo,
čeprav je že poročen, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje tudi, kdor sklene
zakonsko zvezo z osebo, za katero ve, da je poročena.
(3) Če je prejšnja zakonska zveza
prenehala ali je bila razveljavljena, se pregon ne začne, če pa se je začel, se
ustavi.
Sprememba rodbinskega stanja
189. člen
Kdor podtakne ali zamenja otroka ali kako
drugače spremeni njegovo rodbinsko stanje, se kaznuje z zaporom do treh let.
Odvzem mladoletne osebe
190. člen
(1) Kdor protipravno odvzame
mladoletno osebo roditelju, posvojitelju, skrbniku, zavodu ali osebi, ki ji je
zaupana, ali jo zadržuje in preprečuje, da bi jo imel tisti, ki ima pravico do
nje, ali kdor zlonamerno onemogoča, da bi se uresničila izvršljiva odločba
glede mladoletne osebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) V primeru, da je dejanje
povzročilo poslabšanje duševnega ali telesnega zdravja mladoletne osebe ali da
je ogrozilo njen razvoj, se kaznuje z zaporom od enega do petih let.
(3) Če izreče sodišče pogojno obsodbo,
lahko naloži storilcu, da mora mladoletno osebo izročiti upravičencu ali
omogočiti uresničitev izvršljive odločbe glede mladoletne osebe.
(4) Če je storilec dejanja iz prvega
odstavka tega člena prostovoljno izročil mladoletno osebo upravičencu ali omogočil
uresničitev izvršljive odločbe, se mu kazen lahko odpusti.
Nasilje v družini
191. člen
(1) Kdor v družinski skupnosti z
drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z
grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega
prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu
ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic
spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori
dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti.
(3) Če je dejanje iz prvega odstavka
storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi
trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se
storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
192. člen
(1) Starši, skrbnik, rejnik ali druga
oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, se kaznuje z zaporom
do treh let.
(2) Starši, skrbnik, rejnik ali druga
oseba, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno
njeni starosti ali k opuščanju dela, ali jo iz koristoljubnosti navaja k
beračenju ali drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo
ravna ali jo trpinči, se kaznuje z zaporom do petih let.
Kršitev družinskih obveznosti
193. člen
(1) Kdor hudo zanemarja družinske
obveznosti, ki jih ima po zakonu, in tako pusti v težkem položaju družinskega
člana, ki ne more sam skrbeti zase, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če sodišče izreče pogojno obsodbo,
lahko naloži storilcu, da mora redno izpolnjevati svoje dolžnosti skrbi, vzgoje
in preživljanja.
Neplačevanje preživnine
194. člen
(1) Kdor ne daje preživnine za osebo,
ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske
obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z
zaporom do enega leta.
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega
odstavka ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo preživljanje upravičenca ali če se
storilec izmika dajati preživnino, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Če sodišče izreče pogojno obsodbo,
lahko naloži storilcu dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena, da
mora redno plačevati preživnino, lahko pa tudi, da mora poravnati zaostalo
preživnino ali druge prisojene obveznosti, nastale s preživljanjem.
Krvoskrunstvo
195. člen
Oseba, ki spolno občuje z mladoletnim
krvnim sorodnikom v ravni črti ali z mladoletnim bratom oziroma sestro, se
kaznuje z zaporom do dveh let.
Dvaindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER DELOVNO RAZMERJE IN SOCIALNO VARNOST
Kršitev temeljnih pravic delavcev
196. člen
(1) Kdor ne ravna po predpisih o
sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in
drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem
dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu
delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev,
prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako
prikrajša enega ali več delavcev ali iskalcev
zaposlitve za pravice, ki jim pripadajo, ali jim jih omeji, se kaznuje z
zaporom do treh let in denarno kaznijo.
(2) Če so
bile z dejanjem iz prejšnjega odstavka kršene pravice najmanj dvajsetih
delavcev ali če so enemu ali več delavcem kršene pravice v obdobju najmanj dveh
let, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.
(3) S kaznijo iz prvega odstavka tega člena se kaznuje,
kdor pogojuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavka med zaposlitvijo
ne bo zanosila ali rodila otroka ali od delavke med zaposlitvijo zahteva
izjavo, da bo v takem primeru dala odpoved delovnega razmerja ali sprejela
sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
Šikaniranje na delovnem mestu
197. člen
(1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi
z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim
obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se
kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega
odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali
zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do
treh let.
Kršitev pravic pri zaposlovanju ali
brezposelnosti
198. člen
(1) Kdor komu odreče ali omeji pravico
do svobodne zaposlitve pod takimi pogoji, kot so določeni s predpisi, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor zavestno ne
ravna po predpisih o pravicah brezposelnih oseb in tako brezposelno osebo
prikrajša za pravico, ki ji pripada ali ji jo omeji.
Zaposlovanje na črno
199. člen
(1) Kdor v nasprotju s predpisi zaposli dva
ali več delavcev in jih ne prijavi za ustrezno zavarovanje ali zaposli dva ali več tujcev ali oseb brez
državljanstva brez ustreznih dovoljenj za delo, se kaznuje z denarno kaznijo
ali zaporom do enega leta.
(2) Kdor zaporedoma ali trajneje ali v
znatnem številu zaposluje tujce, ki niso državljani države članice Evropske
unije in nezakonito prebivajo na ozemlju Republike Slovenije, se kaznuje z
zaporom do dveh let.
(3) Če je dejanje iz prvega ali drugega
odstavka tega člena storjeno z zaposlitvijo delavcev, ki niso usposobljeni za
izvajanje del s posebnimi pooblastili ali s pravico poseganja v telesno ali
duševno celovitost posameznika ali pod posebej izkoriščevalskimi delovnimi
pogoji ali z izkoriščanjem žrtve trgovine z ljudmi ali z zaposlitvijo
mladoletne osebe, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Kršitev pravic do sodelovanja pri
upravljanju in kršitev sindikalnih pravic
200. člen
(1) Kdor s kršitvijo predpisov ali
splošnih aktov prepreči ali onemogoči delavcem uresničevanje pravic do
sodelovanja pri upravljanju ali te pravice zlorabi ali ovira njihovo uresničevanje,
se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor s kršitvijo
predpisov ali splošnih aktov prepreči ali onemogoči delavcem svobodno
združevanje in sindikalne dejavnosti ali ovira uresničevanje sindikalnih pravic
ali prevzame sindikat.
Ogrožanje varnosti pri delu
201. člen
(1) Kdor v rudniku, tovarni, na
gradbišču ali kakšnem drugem delovnem kraju uniči, poškoduje ali odstrani
varnostne naprave in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(2) Oseba, ki je odgovorna za varnost
in zdravje pri delu v rudnikih, tovarnah, delavnicah, na gradbiščih ali drugih
delovnih krajih in ne postavi varnostnih naprav ali ne skrbi za njihovo brezhibnost
ali ne poskrbi za njihovo delovanje, kadar je potrebno, ali sicer ne ravna po
predpisih ali tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih in tako povzroči
nevarnost za življenje ljudi, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(3) Če je dejanje iz prvega ali drugega
odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do
enega leta.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več
oseb, se storilec za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje
z zaporom do petih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do treh
let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se
storilec za dejanje iz prvega ali drugega odstavka kaznuje z zaporom od enega
do dvanajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom od enega do
osmih let.
Kršitev pravic iz socialnega
zavarovanja
202. člen
Kdor ne ravna po predpisih o socialnem zavarovanju
in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje
z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Zloraba pravic iz socialnega
zavarovanja
203. člen
(1) Kdor hlini ali si povzroči bolezen
ali delovno nezmožnost in s tem doseže, da se mu na podlagi socialnega zavarovanja
prizna pravica, ki mu ne bi pripadala, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom
do enega leta.
(2) Kdor pristojnemu organu predloži
lažne listine ali da
lažno izjavo in ga s tem preslepi, da izda odločbo o pokojnini,
invalidnini ali denarnem socialnem dodatku, čeprav niso dani pogoji za izdajo
take odločbe, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Triindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOŽENJE
Tatvina
204. člen
(1) Kdor vzame komu tujo premično
stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je vrednost ukradene stvari
majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Pregon za dejanje iz prejšnjega
odstavka se začne na predlog.
(4) Če je storilec vrnil oškodovancu
ukradeno stvar, preden je zvedel, da je uveden kazenski postopek, se mu sme
kazen odpustiti.
Velika tatvina
205. člen
(1) Storilec tatvine iz prvega
odstavka prejšnjega člena se kaznuje z zaporom do petih let:
1)
če je storil tatvino tako, da je z vlomom, vdorom ali drugačnim
premagovanjem večjih ovir prišel v zaprto stavbo, sobo, blagajno, omaro ali
druge zaprte prostore;
2)
če sta storili tatvino dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi
kradle;
3)
če je storil tatvino na posebno predrzen način;
4)
če je imel pri sebi kakšno orožje ali nevarno orodje za napad ali
obrambo;
5)
če je storil tatvino ob požaru, povodnji ali podobni naravni nesreči;
6)
če je storil tatvino tako, da je izrabil nemoč ali nesrečo drugega.
(2) Enako se kaznuje storilec tatvine,
če je ukradena stvar posebnega kulturnega pomena ali naravna vrednota ali če je
ukradena stvar velike vrednosti in si je storilec hotel prilastiti tako stvar
ali stvar take vrednosti.
(3) Če je bila z dejanjem iz prvega
odstavka tega člena pridobljena stvar posebnega kulturnega pomena ali stvar
velike vrednosti in si je storilec hotel prilastiti tako stvar ali stvar take
vrednosti ali če je bilo dejanje iz drugega odstavka tega člena storjeno v
hudodelski združbi, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
Rop
206. člen
(1) Kdor vzame tujo premično stvar, da
bi si jo protipravno prilastil, tako da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji
zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od
enega do desetih let.
(2) Če sta storili rop dve ali več
oseb, ki so se združile zato, da bi ropale, ali če je vrednost ukradene stvari
velika in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se storilec
kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
(3) Če je bilo dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje
z zaporom od petih do petnajstih let.
Roparska tatvina
207. člen
(1) Kdor je zaloten pri tatvini, pa
zato, da bi ukradeno stvar obdržal, uporabi proti komu silo ali mu zagrozi z
neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do
desetih let.
(2) Če je vrednost ukradene stvari
velika in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z
zaporom od treh do petnajstih let.
Zatajitev
208. člen
(1) Kdor si protipravno prilasti tujo
premično stvar, ki mu je zaupana, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če je vrednost zatajene stvari
majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(3) Če stori dejanje iz prvega
odstavka tega člena skrbnik, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Če je zatajena stvar posebnega
kulturnega pomena ali naravna vrednota ali če je zatajena stvar velike
vrednosti in si je storilec hotel prilastiti tako stvar ali stvar take vrednosti,
se kaznuje z zaporom do petih let.
(5) Kdor si protipravno prilasti tujo
premično stvar, ki jo je našel ali je do nje po naključju prišel, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(6) Pregon za dejanje iz prvega,
drugega in petega odstavka tega člena se začne na predlog.
Poneverba in neupravičena uporaba
tujega premoženja
209. člen
(1) Kdor si protipravno prilasti
denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi
z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske,
finančne ali poslovne
dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot
uradni osebi v službi, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba proti tujemu premoženju, ki ji je dosegljivo ob
preiskavi stanovanja, prostorov ali oseb, ob izvršbi v sodnem ali upravnem
postopku ali v zvezi z nalogami varovanja oseb ali premoženja, se kaznuje z
zaporom do petih let.
(3) Če gre pri dejanju iz prvega
odstavka tega člena za premoženje majhne vrednosti, pa si je storilec hotel
prilastiti tako vrednost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega
leta.
(4) Če gre pri dejanju iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za premoženje velike vrednosti in si je storilec
hotel pridobiti tako premoženjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
(5) Če storilec zaupane ali dosegljive
stvari iz prvega ali drugega odstavka tega člena neupravičeno uporabi, se kaznuje
z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
Odvzem motornega vozila
210. člen
(1) Kdor vzame tuje motorno vozilo z
namenom, da ga protipravno uporabi za vožnjo, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Poskus je kazniv.
(3) Če storilec kaznivega dejanja iz
prvega odstavka tega člena motorno vozilo uniči, ga napravi nerabnega, ali ga
zapusti na neznanem kraju, se kaznuje z zaporom do treh let.
Goljufija
211. člen
(1) Kdor, zato da bi sebi ali komu
drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim
prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti
in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali
opusti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Kdor z namenom iz prejšnjega
odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke
ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene
zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali
lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(3) Če sta goljufijo storili dve ali
več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale, ali če je storilec z
dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročil veliko premoženjsko škodo, se
storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4) Če je bilo dejanje iz prvega ali
tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje
z zaporom od enega do desetih let.
(5) Če je z dejanjem iz prvega
odstavka tega člena povzročena majhna premoženjska škoda in je storilec hotel
pridobiti majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom
do enega leta.
(6) Kdor, zato da bi drugega
oškodoval, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih
okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo
svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do enega leta.
(7) Pregon za dejanje iz petega in
šestega odstavka tega člena se začne na predlog.
Organiziranje denarnih verig,
nedovoljeno prirejanje iger na srečo in nedovoljeno prirejanje rezultatov
športnih tekmovanj
212. člen
(1) Kdor organizira, sodeluje ali pomaga
pri organiziranju ali izvajanju denarnih verig, pri katerih udeleženci
vplačujejo določene denarne zneske organizatorjem ali drugim udeležencem, ki so
se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo določenih
denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro
ali dejavnost, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor, zato da bi sebi
ali komu drugemu pridobil večjo protipravno premoženjsko korist, priredi, sodeluje ali pomaga pri
prirejanju iger na srečo, za katere ni bilo izdano dovoljenje ali koncesija
pristojnega organa.
(3) Enako kot v prvem odstavku tega člena
se kaznuje oseba, ki se zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobila
premoženjsko ali kakšno drugo korist, dogovori za nedovoljeno spremembo
rezultata ali poteka uradnega športnega tekmovanja ali za tako spremembo kaj
stori ali opusti.
(4) Če si je z
dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena sam ali kdo drug pridobil večjo premoženjsko korist ali povzročil
drugemu večjo premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(5) Če si je z
dejanji iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena sam ali kdo drug pridobil veliko premoženjsko
korist ali povzročil drugemu veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z
zaporom od enega do osmih let.
Izsiljevanje
213. člen
(1) Kdor, zato da bi sebi ali komu
drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga
prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, se
kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor, zato da bi
sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, komu zagrozi,
da bo o njem ali njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti
ali dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v škodo svojega ali tujega
premoženja kaj stori ali opusti.
(3) Če dejanje iz prvega ali drugega
odstavka tega člena storita dve ali več oseb ali če je storjeno z uporabo
orožja ali nevarnega orodja ali na posebej surov in poniževalen način, se
storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4) Če je bilo dejanje iz prejšnjih
odstavkov storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega
do desetih let.
Oderuštvo
214. člen
Kdor sprejme ali si za uslugo, ki jo nekomu
stori, zase ali za koga drugega zagotovi očitno nesorazmerno premoženjsko
korist, s tem da izrabi njegovo slabo premoženjsko stanje, hude stanovanjske
razmere, stisko, nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost, se kaznuje z zaporom
do treh let in z denarno kaznijo.
Izneverjenje
215. člen
(1) Kdor zastopa premoženjske koristi
kakšne osebe ali oskrbuje njeno premoženje, pa zavestno ne izpolni svoje obveznosti
delati v njeno korist ali dela v njeno škodo, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do enega leta.
(2) Če storilec ob storitvi dejanja iz
prejšnjega odstavka izrabi pooblastilo za pridobitev premoženjske koristi sebi
ali komu drugemu, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Če stori dejanje iz drugega
odstavka tega člena odvetnik, notar, skrbnik, izvršitelj ali stečajni
upravitelj ali če si storilec pridobi veliko premoženjsko korist, se kaznuje z
zaporom do petih let.
Zloraba izvršbe
216. člen
(1) Kdor v izvršbi protipravno izterja
več, kot je kdo dolžan plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor v izvršbi
izigra upnika za njegovo terjatev z dogovorom z udeleženci dražbe.
(3) Poskus je kazniv.
Prikrivanje
217. člen
(1) Kdor premično ali nepremično
stvar, za katero ve, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, kupi, sprejme
v zastavo, si kako drugače pridobi, prikrije ali razpeča, se kaznuje z zaporom
do dveh let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka, pa bi moral in mogel vedeti, da je bila stvar pridobljena s kaznivim
dejanjem, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Če sta dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena storili dve ali več oseb, ki so se združile zaradi
prikrivanja ali je vrednost stvari iz prvega ali drugega odstavka tega člena
večja ali je stvar posebnega kulturnega pomena ali naravna vrednota, se
storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom do treh let, za
dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do dveh let.
(4) Če je bila prikrita stvar
pridobljena s kaznivim dejanjem, za katero se storilec preganja na zasebno
tožbo ali predlog, se storilec dejanj iz prvega in drugega odstavka tega člena
preganja na zasebno tožbo oziroma na predlog.
(5) Če je bilo dejanje iz prvega,
drugega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi za
izvedbo kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
Nedovoljena posest in promet s
stvarmi, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote
218. člen
(1) Kdor brez dovoljenja pristojnega
organa odnese v tujino ali kdor iz nje v nasprotju z mednarodnim pravom prinese
stvar, ki je posebnega kulturnega pomena ali naravna vrednota, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor daje na trg ali
drugače ponuja naprodaj stvari iz prejšnjega odstavka, za katere ve, da so bile
pridobljene protipravno, ali kdor protipravno poseduje stvar, ki je posebnega
kulturnega pomena ali naravna vrednota.
(3) Če je
stvar iz prvega ali drugega odstavka tega člena velikega ali izjemnega kulturnega pomena, se storilec kaznuje z
zaporom do petih let.
Poškodovanje, odstranitev ali uničenje stvari, ki so
posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote
219. člen
(1) Kdor protipravno poškoduje,
odstrani ali uniči stvar, ki je
posebnega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno
bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je poškodovana ali uničena
stvar kulturni spomenik ali naravna vrednota velikega ali izjemnega pomena za
Republiko Slovenijo ali če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z
zaporom do osmih let.
Poškodovanje tuje stvari
220. člen
(1) Kdor tujo stvar poškoduje, uniči
ali napravi neuporabno, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(2) Če je povzročena škoda velika, se
storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(3) Pregon za dejanje iz prvega
odstavka tega člena se začne na predlog.
Napad na informacijski sistem
221. člen
(1) Kdor neupravičeno vstopi
ali vdre v informacijski sistem ali kdor neupravičeno
prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega, se
kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Kdor podatke v informacijskem
sistemu neupravičeno uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v
informacijski sistem neupravičeno vnese kakšen podatek, ovira prenos ali dostop do podatkov ali ovira delovanje informacijskega sistema, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Če je
bilo z dejanjem iz prejšnjega odstavka z uporabo pripomočkov iz tretjega
odstavka 306. člena tega zakonika ovirano delovanje ali so bili drugače
prizadeti trije ali več informacijskih sistemov, se storilec kaznuje z zaporom
od treh mesecev do štirih let.
(4) Če je z dejanjem iz drugega odstavka
tega člena povzročena velika škoda ali je bilo dejanje storjeno v hudodelski združbi ali nad
informacijskim sistemom upravljavca kritične infrastrukture ali nad
informacijskim sistemom zavezanca po zakonu, ki ureja informacijsko varnost, se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Požig
222. člen
(1) Kdor požge tujo hišo ali drugo
stavbo, namenjeno za prebivanje, gospodarsko poslopje ali poslovno stavbo,
stavbo ali drugo nepremičnino, ki je v javni rabi, se kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
(2) Če so požgane stvari iz prejšnjega
odstavka last tistega, ki je požgal, ravnal pa je iz zlobnih ali drugih
nizkotnih nagibov, se kaznuje z zaporom do petih let.
(3) Če je dejanje iz prvega odstavka
tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Če sta dejanje iz prvega odstavka
tega člena storili dve ali več oseb ali če je požgana stvar posebnega kulturnega
pomena, naravna vrednota ali velike vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom od
enega do desetih let.
Oškodovanje tujih pravic
223. člen
(1) Kdor, zato da bi komu preprečil
uveljavitev stvarne pravice, odtuji, uniči, poškoduje ali vzame svojo stvar, na kateri ima ta zastavno pravico
ali pravico užitka, in ga s tem oškoduje, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje tudi, kdor, zato
da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo uniči, poškoduje, odtuji
ali skrije dele svojega premoženja in s tem upnika oškoduje.
(3) Pregon za dejanje iz prvega in
drugega odstavka tega člena se začne na predlog.
Pregon, kadar je storilec v bližnjem
razmerju z oškodovancem
224. člen
Za kaznivo dejanje iz 204., 205., prvega,
drugega, četrtega in petega odstavka 208., 210., 211., prvega in drugega
odstavka 215. in 220. člena tega zakonika, ki so bila storjena proti zakoncu
ali osebi, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali partnerju iz
registrirane istospolne partnerske skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti,
bratu ali sestri ali drugemu krvnemu sorodniku v stranski vrsti do vštetega
tretjega kolena, sorodniku po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelju
ali posvojencu, rejniku ali rejencu ali proti drugim osebam, s katerimi živi
storilec v skupnem gospodinjstvu, se pregon začne na zasebno tožbo.
Štiriindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER GOSPODARSTVO
Protipravno omejevanje konkurence
225. člen
(1) Kdor pri opravljanju gospodarske
dejavnosti v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, krši prepoved
omejevalnih sporazumov med podjetji, zlorabi prevladujoči položaj enega ali več
podjetij ali ustvari prepovedano koncentracijo podjetij in s tem prepreči ali
pomembno ovira ali izkrivlja konkurenco v Republiki Sloveniji ali na trgu
Evropske unije ali njenem pomembnem delu, ali pomembno vpliva na trgovino med
državami članicami, kar ima za posledico veliko premoženjsko korist za to
podjetje ali za ta podjetja ali veliko premoženjsko škodo za drugo podjetje, se
kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) Storilcu kaznivega dejanja kršitve
prepovedi omejevalnih sporazumov iz prejšnjega odstavka, ki je dejanje
naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito in je
sodeloval pri njegovem preiskovanju in odpravljanju posledic ter ni prisilil
drugih k udeležbi pri omejevanju konkurence, niti jih ni prisilil, da so v njej
še naprej udeleženi, se sme kazen odpustiti.
Oškodovanje upnikov z goljufijo ali
nevestnim poslovanjem
226. člen
(1) Kdor ve, da je sam ali kdo drug kot
dolžnik insolventen, pa onemogoči ali zmanjša možnost poravnave obveznosti do
upnikov, tako da:
1.
premoženje ali njegov del prikrije, poškoduje, odstrani, navidezno,
brezplačno ali za nerazumno nizko ceno odsvoji ali uniči;
2.
sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnično terjatev;
3.
prikrije, uniči, spremeni ali tako vodi poslovne knjige, listine ali
poročila, da iz njih ni mogoče pravočasno ali pravilno ugotoviti dejanskega
premoženjskega stanja, plačilne sposobnosti ali kapitalske ustreznosti
dolžnika, oziroma poslovnih knjig, listin ali poročil sploh ne vodi;
4.
na drug goljufiv način navidezno ali dejansko poslabša svoje
premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do
petih let.
(2) Kdor ve, da je sam ali kdo drug kot
dolžnik insolventen, pa navidezno ali dejansko poslabša svoje premoženjsko
stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika, tako da:
1.
nesmotrno troši sredstva, se nesorazmerno zadolžuje, opušča pravočasno
zavarovanje in uveljavljanje terjatev ali sklepa špekulativne ali škodljive
posle;
2.
brez potrebe prenaša na druge osebe, obremenjuje ali drugače zmanjšuje
vrednost svojega premoženja ali premoženja oziroma podjetja, ki ga upravlja;
3.
ne izvršuje zakonskih obveznosti pri nastanku insolventnosti ali krši
temeljna pravila v postopkih insolventnosti;
4.
kako drugače očitno krši svoje dolžnosti pri vodenju gospodarske dejavnosti
ali finančnem poslovanju,
se kaznuje z zaporom do petih let.
(3) Če je zaradi dejanj iz prvega ali
drugega odstavka tega člena nastala velika premoženjska škoda, se storilec
kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
Dajanje prednosti upnikom
227. člen
(1) Kdor ve, da je sam ali kdo drug kot
dolžnik insolventen, pa izplača dolg ali kako drugače namenoma spravi kakšnega
upnika v ugodnejši položaj in tako povzroči premoženjsko škodo drugim upnikom,
se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega
odstavka povzročena velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
Poslovna goljufija
228. člen
(1) Kdor pri opravljanju gospodarske
dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s
prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti
ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne
neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za
stranko ali koga drugega premoženjska škoda, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega
odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali nastala velika premoženjska
škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(3) Če je zaradi dejanja iz prvega
odstavka tega člena pridobljena majhna premoženjska korist ali nastala majhna
premoženjska škoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega
leta.
Goljufija na škodo Evropske unije
229. člen
(1) Kdor se
izogne odhodkom s tem, da uporabi ali predloži lažne, nepravilne ali nepopolne
izjave ali dokumente ali ne razkrije podatkov in tako povzroči škodo splošnemu
proračunu Evropske unije, proračunu, ki ga upravlja Evropska unija, ali proračunu,
ki se upravlja v imenu Evropske unije, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do
petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor poneveri,
neupravičeno zadržuje ali neustrezno uporabi sredstva splošnega proračuna
Evropske unije, proračuna, ki ga upravlja Evropska unija, ali proračuna, ki se
upravlja v imenu Evropske unije.
(3) Enako se kaznuje, kdor pridobi sredstva iz proračunov iz prvega in
drugega odstavka tega člena s tem, da uporabi ali predloži lažne, nepravilne
ali nepopolne izjave ali dokumente ali ne razkrije podatkov.
(4) Če je
bila z dejanjem iz prejšnjih odstavkov pridobljena velika premoženjska korist
ali povzročena velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
(5) S kaznimi
iz prejšnjih odstavkov tega člena se kaznujejo vodje podjetij ali druge osebe,
ki so pooblaščene za sprejemanje odločitev ali nadzor v podjetjih, če omogočijo
ali ne preprečijo kaznivih dejanj storilcem iz prejšnjih odstavkov, ki so jim
podrejeni in delujejo v imenu podjetja.
Preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila
ali ugodnosti
230. člen
(1) Kdor zase ali za koga drugega
pridobi posojilo, investicijska sredstva, subvencijo ali kakšno drugo ugodnost
za opravljanje gospodarske dejavnosti, čeprav ne izpolnjuje zahtevanih pogojev,
s tem da posojilodajalcu ali drugemu, ki je pristojen za podelitev ali odobritev take ugodnosti, predloži neresnične ali nepopolne
podatke o premoženjskem stanju, bilancah, dobičku ali izgubi ali druge podatke,
pomembne za odobritev posojila ali ugodnosti oziroma te podatke zamolči, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
(2) Kdor tistega, ki je podelil ali odobril
posojilo ali ugodnost iz prejšnjega odstavka, preslepi glede namena uporabe ali
mu prikrije, da jih je uporabil v druge namene, kot so bili odobreni ali
dogovorjeni, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
Preslepitev pri poslovanju z
vrednostnimi papirji
231. člen
(1) Kdor zaradi trgovanja z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi
instrumenti lažno prikaže premoženjsko stanje, podatke o dobičku ali izgubi ali
druge podatke v prospektu, pri objavi letnega poročila ali na drug način, ki
pomembno vplivajo na njihovo vrednost, in s tem zapelje eno ali več oseb, da
jih kupijo, prodajo ali z njimi na drug način poslujejo, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do dveh
let.
(2) Če je šlo pri dejanju iz
prejšnjega odstavka za vrednostne papirje ali druge finančne instrumente velike
vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
Preslepitev kupcev
232. člen
(1) Kdor, zato da bi preslepil kupce,
v večjem obsegu razpečava izdelke z oznako, v kateri so podatki, ki ne ustrezajo
vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti blaga, ali razpečava izdelke, ki niso
toliko težki ali take kakovosti, kot se pri njih navadno domneva, ali razpečava
izdelke brez oznake o vsebini, vrsti, izvoru, kakovosti ali trajanju izdelka,
če je taka oznaka predpisana, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh
let.
(2) Enako se kaznuje, kdor sklepa
pogodbe z lažnimi navedbami o dobavnem roku ali načinu izpolnitve obveznosti
kot bistvenem sestavnem delu pogodbe.
(3) Kdor, zato da bi preslepil kupce
ali uporabnike storitev, lažno objavi, da je znižana cena blaga ali da se blago
razprodaja ali da se bodo cene zvišale ali uporablja kakšen drug lažen oglas,
se kaznuje z denarno kaznijo.
Neupravičena uporaba tuje oznake ali
modela
233. člen
(1) Kdor pri gospodarskem poslovanju
neupravičeno uporabi tujo firmo, znamko, geografsko označbo ali drugo posebno
oznako za blago ali storitev ali uporabi bistveni del te oznake kot svojo
firmo, znamko ali drug znak za označevanje blaga ali storitev, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor pri
gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi tuji model.
(3) Predmeti iz prvega in drugega odstavka
tega člena ter orodja in naprave, ki se uporabljajo za njihovo izdelovanje, se
vzamejo.
Neupravičena uporaba tujega izuma ali
topografije
234. člen
(1) Kdor pri gospodarskem poslovanju
neupravičeno uporabi tuji izum, zavarovan s patentom ali dodatnim varstvenim
certifikatom, ali registrirano topografijo polprevodniškega vezja, ali novo
rastlinsko sorto, zavarovano z žlahtniteljsko pravico, se kaznuje z zaporom do
treh let.
(2) Proizvodi, izdelani na podlagi
neupravičene uporabe iz prejšnjega odstavka, se vzamejo.
Ponareditev ali uničenje poslovnih
listin
235. člen
(1) Kdor v poslovne knjige, spise ali
druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi
drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet
z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi
z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor, vpiše
lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom
potrdi tako knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo
knjige, listine ali spisa z lažno vsebino, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor lažno
poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije,
precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige, listine
ali spise iz prejšnjega odstavka.
(3) Poskus dejanj iz prvega in drugega
odstavka tega člena je kazniv.
Izdaja in neupravičena pridobitev
poslovne skrivnosti
236. člen
(1) Kdor neupravičeno v nasprotju s
svojimi dolžnostmi glede varovanja poslovne skrivnosti sporoči ali izroči komu
podatke, ki so poslovna skrivnost, ali mu kako drugače omogoči, da pride do
njih, ali jih zbira z namenom, da jih izroči nepoklicani osebi, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor z namenom,
da jih neupravičeno uporabi, protipravno pride do podatkov, ki se varujejo kot
poslovna skrivnost.
(3) Če so podatki iz prvega ali
drugega odstavka tega člena posebno pomembni, če kdo izroči take podatke zato,
da jih kdo odnese v tujino, ali je dejanje storjeno iz koristoljubnosti, se
storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(4) Če je dejanje iz prvega ali
tretjega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z
zaporom do enega leta.
(5) Za poslovno skrivnost se štejejo
listine in podatki, ki so z zakonom, statutom, pravili ali drugim splošnim
aktom ali odredbo pristojnega organa ali druge upravičene osebe razglašeni za
industrijsko, bančno ali drugo poslovno skrivnost in so tako pomembni, da so z
njihovo izdajo očitno nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice.
Zloraba informacijskega sistema
237. člen
(1) Kdor pri gospodarskem poslovanju
neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali ga neupravičeno
uporablja tako, da uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v
informacijski sistem vnese kakšen podatek, ovira
prenos ali dostop do podatkov ali ovira delovanje
informacijskega sistema ali neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu
v informacijski sistem, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno
premoženjsko korist ali drugemu povzročil premoženjsko škodo, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(2) Če je bila z dejanjem iz
prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena
velika premoženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti
tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako premoženjsko škodo,
ali če je bilo storjeno v hudodelski združbi ali nad
informacijskim sistemom upravljavca kritične infrastrukture ali nad
informacijskim sistemom zavezanca po zakonu, ki ureja informacijsko varnost, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do
petih let.
Zloraba notranje informacije
238. člen
(1) Kdor notranjo informacijo, ki bi
lahko pomembno vplivala na ceno vrednostnega papirja ali drugega finančnega
instrumenta, uvrščenega na organiziran trg ali drugo mesto trgovanja v Republiki Sloveniji
ali v vsaj eni državi članici Evropske unije ali za katero je bil vložen
predlog za uvrstitev na tak trg, ne glede na to, ali je bil posel sklenjen na
tem trgu ali zunaj njega, pridobi v zvezi s svojim položajem pri izdajatelju
vrednostnega papirja ali lastniškim deležem v kapitalu izdajatelja vrednostnega
papirja, svojo zaposlitvijo ali pri opravljanju dejavnosti in jo izkoristi zase
ali za koga drugega za posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev tega
vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta ali za preklic ali spremembo naročila za
trgovanje, če je bilo naročilo oddano, preden je oseba imela notranje informacije, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje oseba, ki
notranjo informacijo sporoči nepoklicani osebi ali na podlagi notranje
informacije priporoči tretji osebi posredno ali neposredno pridobitev ali
odsvojitev tega vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta.
(3) Enako kot v prvem odstavku se
kaznuje oseba, ki nepooblaščeno pride do notranje informacije in jo izkoristi
za posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev tega vrednostnega papirja
ali drugega finančnega instrumenta zase ali za koga drugega.
(4) Enako kot v prvem odstavku tega člena
se kaznuje oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena z vrednostnimi
papirji ali drugimi finančnimi instrumenti na prostem trgu, če je njihova cena
ali vrednost odvisna od cene ali vrednosti finančnih instrumentov na trgih iz
prvega odstavka tega člena ali vpliva nanjo.
(5) Če je pri
dejanjih iz prejšnjih odstavkov šlo za vrednostne papirje ali druge finančne
instrumente velike vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
Zloraba trga finančnih instrumentov
239. člen
(1) Kdor, zato da bi sebi ali komu
drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s prepovedanim ravnanjem
zlorabi trg finančnih instrumentov, tako, da:
1)
sklene posel, izda naročilo za trgovanje ali drugače ravna tako, da
udeležencem trga da napačno ali zavajajočo predstavo glede ponudbe,
povpraševanja ali cene finančnega instrumenta ali povezane blagovne promptne
pogodbe, ali s tem ena ali več povezanih oseb zagotovi ceno enega ali več
finančnih instrumentov ali povezanih blagovnih promptnih pogodb na nenormalni
ali umetni ravni;
2)
pri sklenitvi posla ali izdaji naročila za trgovanje uporabi fiktivna
sredstva ali druge oblike goljufivega ravnanja;
3)
razširja napačne ali zavajajoče informacije o finančnih instrumentih ali
povezanih blagovnih promptnih pogodbah, z istim ciljem razširja govorice ter
napačne in zavajajoče novice po medijih, medmrežju ali na drug podoben način;
4)
posreduje lažne ali zavajajoče informacije ali zagotavlja lažne ali
zavajajoče vhodne podatke ali drugače ravna tako, da se manipulira izračun
referenčne vrednosti,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je bila z dejanjem iz
prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena
velika premoženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti
tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako premoženjsko škodo, se
kaznuje z zaporom do petih let.
Zloraba položaja ali zaupanja pri
gospodarski dejavnosti
240. člen
(1) Kdor pri opravljanju gospodarske
dejavnosti zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje, prekorači pravice ali opusti
dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe
ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi,
njihovega upravljanja ali zastopanja in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko
korist ali povzroči premoženjsko škodo, se kaznuje z
zaporom do petih let.
(2) Če je bila z dejanjem iz
prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena
velika premoženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti
tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako premoženjsko škodo, se
kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3) Če je
storilec z dejanjem iz prvega odstavka tega člena sebi ali komu drugemu
pridobil nepremoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Nedovoljeno sprejemanje daril
241. člen
(1) Kdor pri opravljanju gospodarske
dejavnosti zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nedovoljeno nagrado,
darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi
zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge nedovoljene koristi zanemaril
koristi svoje organizacije ali druge fizične osebe ali ji povzročil škodo, se
kaznuje z zaporom od šestih mesecev do šestih let in denarno kaznijo.
(2) Storilec dejanja iz prejšnjega
odstavka, ki zahteva ali sprejme nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo
korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi zase ali za koga drugega kot
protiuslugo zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge koristi, se kaznuje
za zaporom od treh mesecev do petih let in denarno kaznijo.
(3) Storilec dejanja iz prvega
odstavka tega člena, ki po sklenitvi posla ali opravljeni storitvi ali
pridobitvi druge nedovoljene koristi zase ali za koga drugega zahteva ali
sprejme nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje z
zaporom do štirih let in denarno kaznijo.
(4) Sprejeta nagrada, darilo ali
kakšna druga korist se vzamejo.
Nedovoljeno dajanje daril
242. člen
(1) Kdor osebi, ki opravlja
gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali
kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi sebi ali komu drugemu
pridobil kakšno neupravičeno ugodnost pri pridobitvi ali ohranitvi posla ali
druge nedovoljene koristi iz prvega odstavka 241. člena, se kaznuje z zaporom
od šestih mesecev do šestih let in denarno kaznijo.
(2) Kdor osebi, ki opravlja
gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali
kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega kot protiuslugo za pridobitev ali
ohranitev posla ali druge koristi, se kaznuje z zaporom do štirih let in
denarno kaznijo.
(3) Storilcu iz prejšnjih odstavkov,
ki je dal nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist na zahtevo, pa je
dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je bilo odkrito,
se sme kazen odpustiti, če to ne nasprotuje pravilom
mednarodnega prava.
(4) Dana nagrada, darilo ali kakšna
druga korist se vzamejo, v primeru iz prejšnjega odstavka pa se smejo vrniti
tistemu, ki jih je dal.
Ponarejanje denarja
243. člen
(1) Kdor ponaredi denar, da bi ga
spravil v obtok kot pravega, ali kdor spremeni pravi denar, da bi ga spravil v
obtok, ali kdor tak ponarejeni denar spravi v obtok, se kaznuje z zaporom od
šestih mesecev do osmih let.
(2) Enako se
kaznuje kdor uvozi, izvozi, prevaža, prejme ali si drugače preskrbi ponarejen
denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega.
(3) Enako se kaznuje, kdor z zakonitimi
napravami ali materiali organa, pristojnega za izdajo denarja, denar izdela s
kršitvijo pravic ali pogojev, v skladu s katerimi lahko pristojni organi izdajo
denar.
(4) Če gre
pri dejanju iz prvega ali drugega odstavka tega člena za veliko količino
ali veliko premoženjsko vrednost ponarejenega denarja, se
storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(5) Kdor da v
obtok ponarejen denar, ki ga je prejel kot pravega, ali kdor ve, da je bil
denar ponarejen ali da je bil tak denar spravljen v obtok, pa tega ne naznani,
se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(6) Ponarejeni
denar se vzame.
(7) Denar je
kovan ali papirnat denar, ki je na podlagi zakona v obtoku ali je namenjen v obtok v Republiki Sloveniji ali drugi državi.
Ponarejanje in uporaba ponarejenih
vrednotnic ali vrednostnih papirjev
244. člen
(1) Kdor ponaredi kolke ali poštne
znamke ali druge vrednotnice ali kdor spremeni kakšno tako pravo vrednotnico,
da bi jo uporabil kot pravo ali jo dal v uporabo komu drugemu, ali kdor
ponarejene vrednotnice uporabi kot prave ali si jih s tem namenom pridobi, se
kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Kdor ponaredi vrednostne papirje
ali kdor spremeni kakšen tak pravi vrednostni papir, da bi ga uporabil kot
pravega ali ga dal v uporabo komu drugemu, ali kdor take ponarejene vrednostne
papirje uporabi kot prave ali jih s tem namenom pridobi, se kaznuje z zaporom
od enega do osmih let.
(3) Če gre pri dejanju iz prejšnjih
odstavkov za veliko količino vrednotnic ali vrednostnih papirjev, se storilec
kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(4) Kdor odstrani žig, s katerim se
vrednotnice iz prvega odstavka tega člena uničujejo, ali kdor si kako drugače
prizadeva napraviti te vrednotnice, kakor da ne bi bile uporabljene, ali kdor
že uporabljene take vrednotnice znova uporabi ali proda, kakor da bi bile veljavne,
se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(5) Ponarejene vrednotnice in
ponarejeni vrednostni papirji se vzamejo.
(6) Za vrednotnice po tem zakoniku se
štejejo kolki in druge vrednotnice, izdane in v obtoku na podlagi zakona
Republike Slovenije, ter tuje vrednotnice.
Pranje denarja
245. člen
(1) Kdor denar ali premoženje, za
katero ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani,
z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug način,
določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, s pranjem zakrije ali poskusi
zakriti njegov izvor, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori
dejanje iz prejšnjega odstavka, pa je hkrati storilec ali udeleženec pri
kaznivem dejanju, s katerim je bil pridobljen denar ali premoženje iz
prejšnjega odstavka.
(3) Če je denar ali premoženje iz
prvega ali drugega odstavka tega člena velike vrednosti, se storilec kaznuje z
zaporom do osmih let in denarno kaznijo.
(4) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov
storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, se storilec kaznuje z
zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo.
(5) Kdor bi moral in mogel vedeti, da
je bil denar ali premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, pa stori dejanje
iz prvega ali tretjega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(6) Denar in premoženje iz prejšnjih
odstavkov se vzameta.
Zloraba negotovinskega plačilnega
sredstva
246. člen
(1) Kdor z zlorabo čeka, kreditne ali
plačilne kartice ali drugega negotovinskega plačilnega sredstva, ki ga je
upravičen uporabljati, banko ali drugega izdajatelja v nasprotju z dogovorom o
uporabi tega sredstva zaveže k izplačilu zneska, za katerega ve, da nima kritja
na računu, in tako pridobi premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do dveh
let.
(2) Kdor uporabi ček, kreditno ali plačilno
kartico ali drugo negotovinsko plačilno sredstvo v izvorni obliki, ki ga ni
upravičen uporabljati in je bilo pridobljeno na nezakonit način, ter s tem sebi
ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom
do treh let.
(3) Kdor z namenom nezakonite uporabe
poseduje, kupi ali drugače pridobi zase ali za drugega, prenese, uvozi, izvozi,
proda ali drugače razširi na nezakonit način pridobljeno negotovinsko plačilno
sredstvo, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(4) Če je bila z
dejanjem iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega
člena pridobljena večja premoženjska korist, se
storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(5) Če je bila z
dejanjem iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena pridobljena velika premoženjska korist ali če je bilo storjeno v hudodelski
združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do
osmih let.
(6) Pregon za
dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog.
Uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega
sredstva
247. člen
(1) Kdor
namesti na bančni avtomat ali aparat za vplačila s kartico napravo za
preslikavanje podatkov plačilnih, kreditnih ali drugih kartic ali drugega
negotovinskega plačilnega sredstva ali njihove podatke pridobi zase ali za drugega na celotnem medmrežju
ali na drug način ali negotovinsko plačilno sredstvo ponaredi, se kaznuje z
zaporom do petih let.
(2) Enako se
kaznuje, kdor uporabi ponarejeno plačilno, kreditno ali drugo kartico ali drugo
negotovinsko plačilno sredstvo ali njihove podatke in si pridobi premoženjsko
korist.
(3) Kdor z namenom nezakonite uporabe
poseduje, kupi, prenese, uvozi, izvozi, proda ali drugače razširi ponarejeno
negotovinsko plačilno sredstvo ali njegove podatke, se kaznuje z zaporom do
enega leta.
(4) Če je
bila z dejanjem iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena pridobljena velika premoženjska korist ali če je bilo storjeno v hudodelski
združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do
osmih let.
Izdelava, pridobitev in odtujitev
pripomočkov za ponarejanje
248. člen
(1) Kdor izdela, hrani, prenese, si pridobi, proda ali da v uporabo pripomočke za ponarejanje
denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali zaščitne elemente, ki so namenjeni za zaščito pred ponarejanjem, ali napravo za preslikavanje zapisa kreditne, plačilne ali
druge kartice ali drugega negotovinskega plačilnega sredstva,
se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Pripomočki za ponarejanje se
vzamejo.
(3) Poskus kaznivega dejanja iz prvega
odstavka tega člena je kazniv.
Davčna zatajitev
249. člen
(1) Kdor z enim ali več ravnanji, zato da
bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov
ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb ali neupravičeno
dobil v celoti ali deloma vrnjen davek v Republiki Sloveniji ali drugih državah
članicah Evropske unije, da lažne podatke o pridobljenih dohodkih, stroških,
predmetih, blagu ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in
drugih predpisanih obveznosti, ali kako drugače preslepi organ, pristojen za
odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti, pa skupna
višina neporavnanih obveznosti ali obveznosti, ki se jim je izogibal, ali
davka, ki mu je bil neupravičeno vrnjen, ne glede na vrsto obveznosti ali davka
v obdobju največ dvanajstih zaporednih mesecev, doseže veliko premoženjsko
vrednost, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor z namenom iz
prejšnjega odstavka enkrat ali večkrat ne prijavi pridobljenega dohodka ali
drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih
predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, kadar je prijava obvezna, pa
skupna višina neporavnanih obveznosti ali obveznosti, ki se jim je izogibal, ne
glede na vrsto obveznosti v obdobju največ dvanajstih zaporednih mesecev,
doseže veliko premoženjsko vrednost.
(3) Kdor z namenom, da bi preprečil
ugotovitev dejanske davčne obveznosti, na zahtevo pristojnega davčnega organa
ne daje podatkov, ne vodi ali ne predloži poslovnih
knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko
napačne, ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira
davčni nadzor, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(4) Če je
bilo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno v hudodelski
združbi, se storilec kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let.
Tihotapstvo
250. člen
(1) Kdor prenese, izogibajoč se
ukrepom carinskega nadzorstva, čez carinsko črto Evropske unije blago velike premoženjske vrednosti, ali ga prenese z uporabo sile
ali grožnje, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.
(2) Kdor se ukvarja s prenašanjem
blaga na carinsko območje Evropske unije in se pri tem
izogiba ukrepom carinskega nadzorstva, ga po njem prevaža, nudi skrivališča ali
skladišča, ga ponuja ali doseže prodajo, pa gre za blago, ki skupaj
dosega večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom od
enega do desetih let zapora in denarno kaznijo.
(3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka
se kaznuje uradna oseba, ki z zlorabo uradnega položaja ali pravic omogoči
tihotapstvo blaga na carinsko območje Evropske unije
ali prevoz po njem.
(4) Če storilec z dejanji iz drugega
ali tretjega odstavka tega člena sebi ali komu drugemu pridobi veliko premoženjsko
korist ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali podpira
teroristično dejavnost ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe, se
kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let in z denarno kaznijo.
(5) Kdor pridobiva ali zbira
tihotapsko blago velike premoženjske vrednosti za prenos na carinsko območje
Evropske unije, preskrbuje ponarejene dokumente ali
prevoz na in po carinskem območju Evropske unije ali
kako drugače organizira skrivanje, skladiščenje ali prodajo tihotapskega blaga,
se kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let in denarno kaznijo.
(6) Prejšnji odstavki se uporabljajo
tudi za kazniva dejanja, storjena v tujini, če je država, v kateri so bila
storjena, enako kot Republika Slovenija sprejela skupno mednarodnopravno
obveznost preprečevati taka kazniva dejanja, ne glede na to, kje so storjena,
ter je dejanja v svojem zakonu ustrezno enako določila kot kazniva dejanja.
(7) Vrednost blaga po tem členu se določa
po njegovi tržni vrednosti na območju Republike Slovenije.
(8) Tihotapsko
blago se vzame.
Petindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER PRAVNI PROMET
Ponarejanje listin
251. člen
(1) Kdor ponaredi listino ali spremeni
pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor
ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom do
dveh let.
(2) Poskus je kazniv.
(3) Kdor ponaredi javno listino,
oporoko, javno ali uradno knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na
podlagi zakona, spremeni tako pravo listino ali kdor tako ponarejeno ali
spremenjeno listino hrani zaradi uporabe ali jo uporabi kot pravo, se kaznuje z
zaporom do treh let.
Posebni primeri ponarejanja listin
252. člen
(1) Za ponarejanje listin se kaznuje
po prvem odstavku, če gre za listino iz tretjega odstavka prejšnjega
člena, pa po tretjem odstavku prejšnjega člena:
1)
kdor kakšen papir, golico ali kakšno drugo listino, ki jo je kdo
podpisal, neupravičeno izpolni s kakšno izjavo, ki ima pomen za pravna
razmerja;
2)
kdor koga preslepi o vsebini kakšne listine in jo ta podpiše, misleč, da
se podpisuje pod kakšno drugo listino ali pod kakšno drugo vsebino;
3)
kdor izda listino v imenu kakšne osebe brez njenega pooblastila ali v
imenu osebe, ki je ni;
4)
kdor kot izdajatelj listine doda k svojemu podpisu kakšen položaj ali
naziv, čeprav nima takega položaja ali naziva, pa to bistveno vpliva na
dokazilno moč listine;
5)
kdor napravi listino tako, da neupravičeno uporabi pravi pečat ali
znamenje.
(2) S kaznijo iz tretjega
odstavka prejšnjega člena se kaznuje, kdor kot tržno blago
napravi za drugega doktorsko disertacijo, magistrsko, diplomsko, izpitno,
maturitetno ali seminarsko nalogo ali sestavi za drugega kakšno drugo pisno
nalogo, potrebno za pridobitev izobrazbe, ali kdor tako nalogo uporabi kot
svojo.
Overitev lažne vsebine
253. člen
(1) Kdor spravi pristojni organ ali
notarja v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini, zapisniku, knjigi ali
poslovni listini potrdi kar koli lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem
prometu, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje tudi, kdor
uporabi javno listino, zapisnik, knjigo ali poslovno listino iz prejšnjega
odstavka, čeprav ve, da je lažna.
Nezakonito dajanje pravne pomoči
254. člen
(1) Kdor se brez ustrezne izobrazbe
ali brez ustreznih izpolnjenih pogojev za plačilo ukvarja s tem, da v sodnih
ali upravnih postopkih daje pravno pomoč, se kaznuje z denarno kaznijo ali z
zaporom do enega leta.
(2) Pridobljena premoženjska korist se
vzame.
Izdaja in uporaba lažnega
zdravniškega ali veterinarskega spričevala
255. člen
(1) Zdravnik, ki zavestno izda lažno
zdravniško spričevalo ali drugo zdravniško potrdilo, se kaznuje z zaporom do
treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor zavestno
uporabi zdravniško spričevalo ali potrdilo iz prejšnjega odstavka.
(3) Veterinar, ki zavestno izda lažno
veterinarsko spričevalo, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor zavestno uporabi spričevalo iz prejšnjega odstavka.
Ponarejanje znamenj za zaznamovanje
blaga, mer in uteži
256. člen
(1) Kdor, zato da bi jih uporabil kot
prave, ponaredi znamenja za zaznamovanje domačega ali tujega blaga, kot so
pečati, žigi, znamke ali druge predpisane oznake, s katerimi se zaznamujejo
zlato, srebro, živina, les ali kakšno drugo blago, ali prava taka znamenja
spremeni ali odstrani ali uporabi ponarejena znamenja kot prava, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor ponaredi
mere ali uteži ali kdor jih uporabi pri merjenju kot prave.
(3) Kdor neupravičeno izdela, si
pridobi, proda ali da v uporabo pripomočke za izdelovanje znamenj za zaznamovanje
ali označevanje blaga kakor tudi ponarejene mere in uteži, se kaznuje z zaporom
do enega leta.
(4) Ponarejena znamenja, mere in uteži
kakor tudi pripomočki za njihovo ponarejanje se vzamejo.
Šestindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER URADNO DOLŽNOST, JAVNA POOBLASTILA IN JAVNA SREDSTVA
Zloraba uradnega položaja ali uradnih
pravic
257. člen
(1) Uradna
oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih
pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi
kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo, se kaznuje z zaporom do
dveh let.
(2) Če storilec z dejanjem iz
prejšnjega odstavka povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se
kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Uradna oseba ali javni uslužbenec,
ki izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi
uradne dolžnosti in s tem
sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje storilec iz prejšnjega odstavka, ki izkoristi svoj položaj ali vpliv za
nezakonito povečanje lastnega premoženja v večji vrednosti.
(5) Če je storilec z dejanjem iz
tretjega in četrtega odstavka pridobil sebi ali komu drugemu veliko protipravno
premoženjsko korist in je hotel pridobiti tako korist, se kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
257.a člen
Oškodovanje javnih sredstev
(1) Uradna oseba, javni uslužbenec ali
druga pooblaščena oseba uporabnika javnih sredstev, ki pri naročanju,
pridobivanju, upravljanju teh sredstev ali razpolaganju z njimi, zavestno krši
predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči
nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav predvideva ali bi morala
in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja
premoženjska škoda, in ta res nastane, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do
petih let in z denarno kaznijo.
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega
odstavka nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od
enega do osmih let in z denarno kaznijo.
(3) Uporabnik javnih sredstev po tem členu
je pravna oseba javnega prava ali njena enota ali pravna oseba zasebnega prava
ali zasebnik, če s temi sredstvi ali na njihov račun izvaja javno službo ali
druge dejavnosti v javnem interesu ali zagotavlja javne dobrine na podlagi
koncesije ali druge izključne ali posebne pravice.
(4) Javna sredstva po tem členu so
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, terjatve, kapitalske naložbe in
druge oblike finančnega premoženja države, samoupravne lokalne skupnosti,
Evropske unije ali druge pravne osebe javnega prava.
Nevestno delo v službi
258. člen
Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje
nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva
ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev
pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res
nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom
do treh let.
Ponareditev ali uničenje uradne
listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
259. člen
(1) Uradna oseba, ki v uradno listino,
knjigo, ali spis vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka
ali s svojim podpisom oziroma pečatom potrdi uradno listino, knjigo ali spis z
lažno vsebino ali s svojim podpisom oziroma uradnim pečatom omogoči sestavo
uradne listine, knjige ali spisa z lažno vsebino, se kaznuje z zaporom do treh
let.
(2) Enako se kaznuje tudi uradna
oseba, ki uradno listino, knjigo ali spis z lažno vsebino uporabi v službi kot
resnične ali ki uradno listino, knjigo ali spis uniči, skrije, jih precej
poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne.
(3) Kdor protipravno odtuji, uniči ali
prikriva arhivsko gradivo, ali ga napravi neuporabnega, se kaznuje z zaporom od
treh mesecev do treh let.
Izdaja tajnih podatkov
260. člen
(1) Uradna oseba ali druga oseba, ki v
nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči
komu tajne podatke ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali zbira
take podatke, zato da jih izroči nepoklicani osebi, se kaznuje z zaporom do
treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor protipravno
pride do tajnih podatkov, da bi jih neupravičeno uporabil, kakor tudi, kdor
take podatke brez dovoljenja javno objavi.
(3) Oseba, ki izpolni znake kaznivega
dejanja iz prvega odstavka tega člena, se ne kaznuje, če gre za tajni podatek,
ki razkriva protipraven poseg v človekove pravice ali temeljne svoboščine,
druge ustavne ali zakonske pravice, hujše zlorabe oblasti ali pooblastil ali
druge hujše nepravilnosti pri izvrševanju oblasti, javnih pooblastil ali
opravljanju javne službe, dejanje pa ni storjeno iz koristoljubnosti in ne ogroža
življenja ljudi ali nima hujših ali nepopravljivih škodljivih posledic za
varnost ali zakonsko varovane interese Republike Slovenije.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka
tega člena se ne kaznuje, kdor tajni podatek javno objavi, pridobi, posreduje ali
poseduje z namenom razkritja javnosti, če glede na okoliščine primera javni
interes po razkritju tajnega podatka prevlada nad javnim interesom po ohranitvi
njegove tajnosti, in če z dejanjem ni neposredno ogroženo življenje ene ali več
oseb.
(5) Če je dejanje iz prvega odstavka tega
člena izvršeno iz koristoljubnosti ali je bilo z objavo neposredno ogroženo
življenje ljudi ali je imela objava hujše ali nepopravljive škodljive posledice
za varnost ali zakonsko varovane interese Republike Slovenije, se storilec
kaznuje z zaporom do osmih let.
(6) Če je
dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec
kaznuje z zaporom do enega leta.
Jemanje podkupnine
261. člen
(1) Uradna oseba ali javni uslužbenec,
ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno
drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih
uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne
bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti ali kako drugače
zlorabila svoj položaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju, se kaznuje z
zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo.
(2) Uradna oseba ali javni uslužbenec,
ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno
drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih
uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela
opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti,
ali kako drugače uporabila svoj položaj, ali kdor posreduje pri takem
podkupovanju uradne osebe, se kaznuje z zaporom od enega do petih let in
denarno kaznijo.
(3) Uradna oseba ali javni uslužbenec,
ki, potem ko opravi oziroma ne opravi uradnega dejanja iz prejšnjih odstavkov,
zahteva ali sprejme v zvezi s tem nagrado, darilo ali kakšno drugo korist, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do štirih let in denarno kaznijo.
(4) Sprejeta nagrada, darilo in kakšna
druga korist se vzamejo.
Dajanje podkupnine
262. člen
(1) Kdor uradni osebi ali javnemu
uslužbencu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo
ali za koga drugega, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno
dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga
morala ali smela opraviti ali da bi kako drugače zlorabila svoj položaj ali
kdor posreduje pri takem podkupovanju, se kaznuje za zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo.
(2) Kdor uradni osebi ali javnemu
uslužbencu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo
ali za koga drugega, da bi v mejah svojih uradnih pravic
opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela opraviti, ali da
ne bi opravila dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti ali da bi kako
drugače uporabila svoj položaj, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do štirih
let in denarno kaznijo.
(3) Storilcu kaznivega dejanja iz
prejšnjih odstavkov, ki je dal nagrado, darilo ali kakšno drugo korist na
zahtevo uradne osebe ali javnega uslužbenca, pa je dejanje naznanil, preden je
bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito, se sme kazen odpustiti,
če to ne nasprotuje pravilom mednarodnega prava.
Sprejemanje koristi za nezakonito
posredovanje
263. člen
(1) Kdor zase ali za koga drugega
zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma
ponudbo take koristi, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali
domnevni vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi kakšno uradno dejanje,
se kaznuje z zaporom do štirih let in denarno kaznijo.
(2) Enako se kaznuje, kdor izrabi svoj
položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posreduje, da bi se opravilo
uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno
dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti.
(3) Če storilec za posredovanje iz
prejšnjega odstavka pred posredovanjem ali po njem zase ali za koga drugega
sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje z zaporom od enega
do šestih let in denarno kaznijo.
(4) Sprejeta nagrada, darilo ali
kakšna druga korist se vzamejo.
Dajanje daril za nezakonito
posredovanje
264. člen
(1) Kdor drugemu obljubi, ponudi ali
da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi
izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da
se opravi ali ne opravi kakšno uradno dejanje, se kaznuje z zaporom do štirih
let in denarno kaznijo.
(2) Kdor drugemu obljubi, ponudi ali
da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi
izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da
bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi
opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, se kaznuje z
zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo.
(3) Storilcu kaznivega dejanja iz
prejšnjih odstavkov, ki je dal nagrado, darilo ali kakšno drugo korist na
zahtevo osebe, ki je nezakonito posredovala, pa je dejanje naznanil, preden je
bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito, se sme kazen odpustiti.
265. člen
(črtan)
Kršitev človeškega dostojanstva z
zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic
266. člen
Uradna oseba, ki pri opravljanju službe z
zlorabo svojega uradnega položaja ali uradnih pravic s kom grdo ravna, ga žali,
ga lahko telesno poškoduje ali sploh ravna z njim tako, da prizadene njegovo
človeško dostojanstvo, se kaznuje z zaporom do treh let.
Izsiljevanje izjave
267. člen
(1) Uradna oseba, ki pri opravljanju
službe ali javnih pooblastil uporabi silo, grožnjo ali kakšno drugo nedovoljeno
sredstvo ali nedovoljen način, da bi od obdolženca, priče, izvedenca ali koga
drugega izsilila izpovedbo ali kakšno drugo izjavo, se kaznuje z zaporom od
treh mesecev do petih let.
(2) Če je bilo dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno s hudim nasiljem ali če storilec z izsiljevanjem izpovedbe
povzroči hude posledice za obdolženca v kazenskem postopku, se storilec kaznuje
z zaporom od enega do osmih let.
Protipravna prilastitev stvari ob
preiskavi ali izvršbi
268. člen
(1) Uradna oseba, ki ob preiskavi
stanovanja, prostorov ali oseb ali ob izvršbi v sodnem ali upravnem postopku
vzame stvar zato, da si jo protipravno prilasti, se kaznuje z zaporom od šestih
mesecev do petih let.
(2) Če gre za stvar velike vrednosti
in je storilec hotel, da si prilasti stvar take vrednosti, se kaznuje z zaporom
od enega do osmih let.
Sedemindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER VOJAŠKO SLUŽBO
Neizpolnitev ukaza in odrekanje
poslušnosti
269. člen
(1) Vojaška oseba, ki ne izpolni ukaza
nadrejene vojaške osebe v zvezi s službo ali mu odreče poslušnost, pa zaradi
tega nastane nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se
kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Vojaška oseba, ki se upira
stražarju, straži, patrulji, dežurnemu ali drugi vojaški osebi, ko pri opravljanju
svoje vojaške dolžnosti skrbi za varnost in red v vojaški enoti, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Upiranje nadrejenemu
270. člen
(1) Vojaška oseba, ki se skupaj z
drugimi vojaškimi osebami upre ukazu nadrejene vojaške osebe v zvezi s službo
ali ga noče izpolniti ali mu odreče, da bi storila svojo dolžnost, se kaznuje z
zaporom od treh mesecev do petih let.
(2) Vojaška oseba, ki pri storitvi
dejanja iz prejšnjega odstavka uporabi orožje, se kaznuje z zaporom od enega do
desetih let.
(3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka
se kaznuje, kdor je organiziral dejanje iz prvega odstavka tega člena, kakor
tudi vojaški starešina, ki je sodeloval pri takem dejanju.
Odklonitev sprejema ali uporabe
orožja
271. člen
Vojaška oseba, ki v nasprotju s predpisi in
brez upravičenega razloga noče sprejeti orožja ali ga noče uporabiti po ukazu
ali pravilih službe, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Lažna ustna poročanja in lažna
poročila
272. člen
Vojaška oseba, ki pri opravljanju službe
lažno ustno poroča ali da lažno poročilo ali v njem zamolči kakšno dejstvo, ki
ga ne bi smela zamolčati, in s tem spravi v nevarnost življenje ljudi ali
premoženje velike vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega
leta.
Samovoljna odstranitev in beg iz
vojske
273. člen
(1) Vojaška oseba, ki samovoljno
zapusti svojo enoto ali službo med opravljanjem pomembne naloge ali med večjo
bojno pripravljenostjo enote, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega
leta.
(2) Enako se kaznuje vojaška oseba, ki
ve za okoliščine iz prvega odstavka tega člena, pa se samovoljno ne vrne z
dovoljenega izostanka iz enote ali službe, in vojaška oseba, ki samovoljno
zapusti svojo enoto ali službo za več kot deset dni.
(3) Vojaška oseba, ki se skriva, da bi
se izognila službi v vojski, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) S kaznijo iz prejšnjega odstavka
se kaznuje vojaška oseba, ki odide iz države in ostane v tujini, da bi se
izognila službi v vojski.
Grdo ravnanje s podrejenim
274. člen
(1) Nadrejena vojaška oseba, ki v službi
ali v zvezi s službo grdo ravna s podrejenim, ali ravna z njim tako, da žali
njegovo človeško dostojanstvo, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če nadrejena vojaška oseba stori
dejanje iz prejšnjega odstavka proti več osebam, se kaznuje z zaporom do petih
let.
Kršitev predpisov o straženju
275. člen
(1) Vojaška oseba, ki ne ravna v
skladu s predpisi o straženju, patrulji, dežurni ali drugi službi za
vzdrževanje varnosti in reda v vojaški enoti, poveljstvu ali zavodu ali za
vojaško zaščito objektov ali območij in s tem povzroči nevarnost za življenje
ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(3) Če imata dejanji iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb
ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega
odstavka z zaporom od enega do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z
zaporom do treh let.
(4) Če imata dejanji iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za
dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega do osmih let.
Opustitev ukrepov za varnost ljudi in
premoženja v vojaški enoti
276. člen
(1) Poveljujoča vojaška oseba, ki ne
stori predpisanih ali ukazanih ukrepov za varnost življenja in zdravja zaupanih
mu ljudi, zavarovanje in dobro vzdrževanje objektov, predmetov in sredstev za
bojno pripravljenost, nujno oskrbo zaupane mu enote s hrano, opremo ali
sredstvi, ali ne ukrene, kar mora ukreniti, da so zavarovalna dela pravočasno
in v redu opravljena in spravi s tem v nevarnost življenje ljudi ali premoženje
velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(3) Če imata dejanji iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več
oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do
petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let.
(4) Če imata dejanji iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za
dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega do osmih let.
Opustitev zavarovanja pri vojaških
vajah
277. člen
(1) Vojaška oseba, ki pri vaji, pouku
ali poskusih ne stori predpisanih ali ukazanih varnostnih ali previdnostnih
ukrepov in spravi s tem v nevarnost življenje ljudi ali premoženje velike
vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(3) Če imata dejanji iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več
oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do
petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let.
(4) Če imata dejanji iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za
dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega do osmih let.
Odgovornost za kaznivo dejanje,
storjeno na ukaz nadrejenega
278. člen
Podrejeni se ne kaznuje, če stori kaznivo
dejanje na ukaz ali povelje nadrejene vojaške osebe in se ta ukaz ali povelje
nanaša na vojaško dolžnost, razen če ne gre za vojno hudodelstvo ali kakšno
drugo hudo kaznivo dejanje, ali če je vedel, da pomeni izvršitev ukaza ali
povelja kaznivo dejanje.
Milejše kaznovanje zaradi izzvanosti
279. člen
Če je bil storilec kaznivega dejanja iz
269. člena, prvega odstavka 270. člena ali prvega odstavka 273. člena tega
zakonika izzvan z nezakonitim ali surovim ravnanjem vojaške osebe, se sme
kaznovati mileje ali se mu sme odpustiti kazen.
Osemindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER PRAVOSODJE
Opustitev ovadbe, da se pripravlja
kaznivo dejanje
280. člen
(1) Kdor ve, da se pripravlja kaznivo
dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, pa ga
v času, ko se je dalo še preprečiti, ne naznani in je bilo dejanje poskušeno
ali dokončano, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Če je šlo pri dejanju iz
prejšnjega odstavka za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen
najmanj petnajst let zapora ali dosmrtni zapor, se storilec kaznuje z zaporom
do treh let.
(3) Kdor ne naznani, da se pripravlja
kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, se ne kaznuje, če je storilec
zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani
istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra,
posvojitelj ali posvojenec. Če se katera od oseb, navedenih v tem odstavku, ne
kaznuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega člena, se za opustitev
ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski
skupnosti niti partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti.
Opustitev ovadbe kaznivega dejanja
ali storilca
281. člen
(1) Kdor ve za storilca kaznivega
dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora
ali dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa
tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje
pravočasno odkrije, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Uradna oseba, ki zavestno opusti
ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je
zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se
preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Kdor opusti ovadbo, se ne kaznuje,
če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali
registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti,
brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, zdravnik ali
spovednik storilca. Ker se katera od oseb iz tega odstavka razen zagovornika,
zdravnika ali spovednika ne kaznuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega
člena, se za opustitev ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec niti oseba, s katero
živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne
partnerske skupnosti.
Pomoč storilcu po storitvi kaznivega
dejanja
282. člen
(1) Kdor skriva storilca kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali mu s skrivanjem orodja, sledov
ali kako drugače pomaga, da ga ne odkrijejo, ali kdor skriva obsojenca ali
stori kaj drugega, da se ne bi izvršila kazen ali izrečeni varnostni ukrep ali
da se ne bi uporabil vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Če gre za pomoč storilcu kaznivega
dejanja po prejšnjem odstavku, za katero je predpisana kazen zapora najmanj
petnajstih let ali dosmrtnega zapora, se storilec kaznuje z zaporom do petih
let.
(3) Kazen za dejanje iz prvega
odstavka tega člena ne sme biti ne po vrsti ne po višini hujša od kazni, ki je
predpisana za kaznivo dejanje osebe, ki ji je storilec pomagal.
(4) Za dejanje iz prvega ali drugega
odstavka tega člena se ne kaznuje zakonec storilca, oseba, s katero živi v
zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali
krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec. Ker
se katera od oseb iz tega odstavka ne kaznuje za kaznivo dejanje iz prvega ali
drugega odstavka, se za pomoč storilcu pri storitvi kaznivega dejanja iz prvega
ali drugega odstavka tega člena ne kaznuje niti njegov zakonec ali oseba, s
katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne
partnerske skupnosti.
(5) Če se pregon storilca kaznivega
dejanja začne na predlog, se tudi storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka
tega člena preganja na predlog.
Kriva ovadba
283. člen
(1) Kdor koga naznani, da je storil
kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil, se
kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor podtakne
sledove kaznivega dejanja ali kako drugače povzroči, da se uvede kazenski
postopek za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, zoper nekoga, za katerega ve, da ga ni storil.
(3) Kdor se sam naznani, da je storil
kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ga ni storil, se
kaznuje z denarno kaznijo.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje tudi, kdor naznani, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja
po uradni dolžnosti, čeprav ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, in s tem
povzroči, da državni organi začnejo ukrepati.
(5) Če stori dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, se
kaznuje z zaporom do treh let.
Kriva izpovedba
284. člen
(1) Priča, izvedenec, cenilec,
prevajalec ali tolmač, ki pred sodiščem, v postopku o prekršku, parlamentarne
preiskave, za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev
delovne discipline, v drugem disciplinskem ali upravnem postopku po krivem
izpove, izvedenec ali cenilec, ki da lažno pisno mnenje, ali prevajalec, ki da
lažni pisni prevod, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje stranka, ki je
pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali
upravnem postopku po krivem izpovedala, in je sodišče ali drug pristojni organ
na to izpovedbo oprlo svojo odločbo v tem postopku.
(3) Za krivo izpovedbo v kazenskem
postopku se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(4) Če ima dejanje iz prejšnjega
odstavka posebno hude posledice za obdolženca, se storilec kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
(5) Če storilec prostovoljno prekliče
svojo krivo izpovedbo, preden se izda dokončna odločba, se kaznuje z denarno
kaznijo, sme pa se mu tudi odpustiti kazen.
Preprečitev dokazovanja
285. člen
(1) Kdor, zato da bi preprečil ali
otežil dokazovanje, skrije, uniči ali poškoduje tujo listino ali drugo stvar,
predlagano za dokazovanje, ali jo napravi delno ali popolnoma neuporabno, se
kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje tudi, kdor z
namenom iz prejšnjega odstavka odstrani, uniči, pokvari, premakne ali prestavi
mejnik, zemljemersko znamenje ali sploh kakšno znamenje o lastninski pravici na
nepremičnini ali pravici do uporabe vode ali kdor z enakim namenom tako
znamenje postavi napačno.
(3) Kdor, zato da bi preprečil ali
otežil dokazovanje v kazenskem postopku, predloži dokaze, za katere ve, da so
lažni ali ponarejeni, se kaznuje z zaporom do petih let.
Oviranje pravosodnih in drugih
državnih organov
286. člen
(1) Kdor z namenom, da bi v sodnem ali
upravnem postopku ali v postopku parlamentarne preiskave ali v postopku
pred Komisijo za preprečevanje korupcije vplival na pričanje
ali izvajanje dokazov ali kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku
vplival na zbiranje obvestil, uporabi zoper drugega fizično
silo, grožnjo ali ustrahovanje, mu ponuja ali daje nedovoljene koristi, se
kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor z namenom,
da bi vplival na opravljanje uradnih dolžnosti uradnih oseb v pravosodju, v
organih odkrivanja in pregona v zvezi s kazenskim postopkom, uporabi zoper
uradno osebo fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje.
Kršitev tajnosti postopka
287. člen
(1) Kdor neupravičeno izda, kar je
izvedel v postopku pred glavno obravnavo ali na obravnavi pred sodiščem, na
ustni obravnavi v upravnem postopku ali postopku o prekršku ali postopku
parlamentarne preiskave ali v postopku pred Komisijo za preprečevanje
korupcije, za kar je z zakonom določeno, da se ne sme
objaviti, ali pa je bilo z odločbo pristojnega organa ali sodišča odločeno, da
ostane tajno, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2) Kdor objavi osebne podatke mladoletne
osebe, ki je udeleženec v sodnem, upravnem ali v kakršnemkoli
drugem postopku, ali objavi druge informacije, na podlagi katerih bi bilo
mogoče prepoznati njegovo identiteto, se kaznuje z denarno kaznijo ali z
zaporom do 3 let.
(3) Kdor razkrije identiteto ali posamezne osebne ali druge podatke,
ki bi lahko pripeljali do razkritja identitete
zaščitene priče, ogrožene osebe ali osebe s prirejeno identiteto, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(4) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se
kaznuje, kdor razkrije identiteto ali posamezne osebne ali druge podatke, ki bi lahko pripeljali do
razkritja identitete zaščitenega prijavitelja korupcije, če so s tem razkritjem prijavitelju
povzročene hujše posledice.
(5) Če stori dejanje iz tretjega ali
četrtega odstavka tega člena uradna oseba, se kaznuje z zaporom do petih let.
Protizakonito, pristransko in
krivično sojenje
288. člen
(1) Sodnik, ki pri vodenju sodnega
postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo,
da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje
z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje sodnik, ki z
namenom iz prejšnjega odstavka tega člena opre sodno odločbo na dejstva, za
katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi
dokazi.
Preprečitev vrnitve na delo
289. člen
Kdor zavestno ne ravna po pravnomočni sodni
odločbi, s katero je bilo odločeno o vrnitvi delavca na delo, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Kršitev prepovedi opravljanja poklica
290. člen
Kdor omogoči drugemu opravljanje poklica,
dejavnosti ali dolžnosti, čeprav ve, da mu je bil s pravnomočno sodno odločbo
izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali da je
taka prepoved nastala kot pravna posledica obsodbe, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do enega leta.
Beg osebe, ki ji je vzeta prostost
291. člen
Kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno
napadel življenje ali telo, pobegne iz zapora ali pripora, se kaznuje z zaporom
do treh let.
Upor oseb, ki jim je vzeta prostost
292. člen
(1) Kdor sodeluje v skupini oseb, ki
jim je vzeta prostost in so se zbrale, da bi se s silo osvobodile ali da bi
združeno napadle osebe, katerih nadzorstvu so zaupane, ali da bi jih s silo ali
grožnjo, da bodo neposredno uporabile silo, prisilile, da kaj storijo ali
opustijo, kar je proti njihovi dolžnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Storilec dejanja iz prejšnjega
odstavka, ki je uporabil silo ali grožnjo, se kaznuje z zaporom do treh let.
Omogočanje bega osebi, ki ji je vzeta
prostost
293. člen
(1) Kdor s silo, grožnjo,
preslepitvijo ali kako drugače omogoči beg komu, ki prestaja kazen v zaporu,
ali komu, ki je priprt, ali ki prestaja varnostni ukrep obveznega
psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu,
ali mladoletniku, ki je v prevzgojnem domu, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno v organizirani skupini, se storilec kaznuje z zaporom do
petih let.
Devetindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER JAVNI RED IN MIR
Hudodelsko združevanje
294. člen
(1) Kdor sodeluje v hudodelski
združbi, ki ima namen storiti kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen
več kot treh let zapora ali dosmrtnega zapora, se kaznuje z zaporom od treh
mesecev do petih let.
(2) Kdor ustanovi ali vodi združbo iz
prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
(3) Storilcu kaznivega dejanja iz
prejšnjih odstavkov, ki prepreči nadaljnje opravljanje teh dejanj ali razkrije
podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje že storjenih kaznivih
dejanj, se kazen za ta dejanja omili v skladu z 51. členom tega zakonika.
Dogovor za kaznivo dejanje
295. člen
Kdor se s kom dogovori, da bosta storila
kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen petih let zapora ali hujša
kazen, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Nasilništvo
296. člen
(1) Kdor z drugim grdo ravna, ga
pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim
napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga
prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem
njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do
dveh let.
(2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka
storita dve ali več oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec
drugega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor povzroča nasilje ali ogroža varnost drugih na športnih prireditvah
ali v zvezi s temi prireditvami.
Javno spodbujanje sovraštva, nasilja
ali nestrpnosti
297. člen
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje
sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali
etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju,
izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti,
spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno
na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje,
zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor na
način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti
ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali
zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši
ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno
hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so
opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov
storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s
kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni
urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v
živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki
uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega
nadzora.
(4) Če je dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem
varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih,
narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo
spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do
treh let.
(5) Če stori dejanja iz prvega ali
drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali
pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Sredstva in predmeti s sporočili
iz prvega in drugega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki,
namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali
njihova uporaba ustrezno onemogoči.
Sodelovanje v skupini, ki stori
kaznivo dejanje
298. člen
(1) Kdor sodeluje v skupini, ki s
skupnim delovanjem stori kakšno nasilje proti ljudem, uniči ali poškoduje premoženje
večje vrednosti ali poskusi storiti tako kaznivo dejanje, se kaznuje za samo
sodelovanje z zaporom do dveh let.
(2) Če je bil pri delovanju skupine iz
prejšnjega odstavka kdo ubit ali hudo telesno poškodovan, se udeleženec skupine
za samo sodelovanje kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Vodja skupine, ki je storila
dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od
šestih mesecev do petih let.
Preprečitev uradnega dejanja ali
maščevanje uradni osebi
299. člen
(1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo
neposredno uporabil silo, prepreči ali poskusi preprečiti uradni osebi uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti v okviru
svojih pravic, ali jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje, se kaznuje
z zaporom od treh mesecev do dveh let.
(2) Če storilec ob storitvi dejanja iz
prvega odstavka tega člena huje razžali uradno osebo,
grdo ravna z njo ali ji prizadene lahko telesno poškodbo ali pa ji grozi z
uporabo orožja ali nevarnega predmeta ali sredstva, se kaznuje z zaporom od
šestih mesecev do petih let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena proti uradni osebi, ko ta opravlja naloge
policije ali državne varnosti, zasleduje storilca kaznivega dejanja ali pazi na
koga, ki mu je vzeta prostost ali opravlja dejanja kazenskega pregona, dejanja
upravnega inšpekcijskega nadzora, vodi preiskavo ali sodi v kazenskem postopku,
se kaznuje z zaporom od enega do petih let.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor se uradni osebi, ki opravlja ali je opravljala dejanja v postopku
o prekršku ali kazenskem pregonu, naloge policije, dejanja upravnega
inšpekcijskega nadzora, vodi ali je vodila preiskavo, ali sodi ali je sodila v
kazenskem postopku, maščuje zaradi dejanj, ki jih je opravila sama ali druga
uradna oseba v okviru svojih pravic, tako da je ogroženo življenje, telo,
osebna varnost ali premoženje uradne osebe ali njenih bližnjih sorodnikov.
(5) Če je storilec dejanja iz prvega
do četrtega odstavka tega člena izzvan z nezakonitim ravnanjem uradne osebe, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev, sme pa se mu kazen
odpustiti.
Napad na uradno osebo, ko opravlja
naloge varnosti
300. člen
(1) Kdor napade ali resno zagrozi, da
bo napadel uradno osebo ali drugo osebo, za katero ve, da pomaga uradni osebi,
ko ta opravlja naloge policije ali državne varnosti ali varuje javni red, ali
osebo, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, se kaznuje
z zaporom od šestih mesecev do treh let.
(2) Če storilec ob storitvi dejanja iz
prejšnjega odstavka uradni osebi ali drugi osebi, za katero ve, da ji pomaga,
grozi z orožjem ali nevarnim predmetom ali sredstvom ali z njo grdo ravna ali
jo lahko telesno poškoduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesec do petih let.
(3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka
se kaznuje, kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti dvema ali
več osebam.
Sodelovanje v skupini, ki prepreči
uradni osebi uradno dejanje
301. člen
(1) Kdor sodeluje v skupini, ki s
skupnim delovanjem prepreči ali poskusi preprečiti uradni osebi uradno dejanje
ali jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje, se kaznuje za samo
sodelovanje z zaporom od treh mesecev do dveh let.
(2) Vodja skupine, ki je storila
dejanje iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom od šestih mesec do treh
let.
Hujskanje k upiranju
302. člen
(1) Kdor druge hujska k nasilnemu
upiranju zakonitim odločbam ali ukrepom državnih organov ali proti uradni
osebi, ki opravlja uradno dejanje, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Če zaradi dejanja iz prejšnjega
odstavka odločba ali ukrep državnega organa ni bil izveden ali je bila izvedba
zelo otežena ali je to dejanje storil vodja skupine, se storilec kaznuje z
zaporom do treh let.
Odstranitev ali poškodovanje uradnega
pečata ali znamenja
303. člen
Kdor odstrani ali poškoduje uradni pečat
ali znamenje, ki ga je upravičena uradna oseba uporabila za to, da zavaruje
predmete ali prostore, ali kdor brez odstranitve ali poškodbe pečata ali
znamenja vstopi v tak prostor, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do
šestih mesecev.
Odvzem ali uničenje uradnega pečata
ali uradnih spisov
304. člen
(1) Kdor protipravno vzame, skrije,
uniči ali poškoduje ali kako drugače napravi neuporaben uradni pečat, uradno
knjigo, spis ali listino, ki pripada ali je pri državnemu organu, gospodarski
družbi, drugi pravni osebi ali posamezniku, ki izvaja javna pooblastila, se
kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Poskus je kazniv.
Lažno izdajanje za uradno ali vojaško
osebo
305. člen
(1) Kdor se, zato da bi sebi ali
drugemu pridobil kakšno korist ali da bi komu prizadejal škodo, lažno izdaja za
uradno ali vojaško osebo ali neupravičeno nosi oznake uradne ali vojaške osebe,
se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor opravi
kakšno dejanje, ki ga je upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba.
Izdelovanje in pridobivanje orožja in
pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje
306. člen
(1) Kdor orožje, razstrelilne snovi
ali pripomočke, s katerimi se lahko napravijo, ali strupe, za katere ve, da so
namenjeni za kaznivo dejanje, izdela ali si jih pridobi ali jih hrani ali komu
omogoči, da pride do njih, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Kdor napravi ali komu odstopi
ponarejen ključ, odpirač ali kakšen drug pripomoček za vlom, čeprav ve, da je
namenjen za kaznivo dejanje, se kaznuje z zaporom do dveh
let.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor z namenom storitve kaznivega dejanja poseduje, izdeluje, prodaja,
daje v uporabo, uvaža, izvaža ali kako drugače zagotavlja pripomočke za vdor,
neupravičen vstop ali poseg v informacijski sistem ali v
njegov del ali za neupravičen poseg v podatke v informacijskem sistemu ali za
njihovo prestrezanje.
Nedovoljena proizvodnja in promet
orožja ali eksploziva
307. člen
(1) Kdor protipravno sestavi, izdela,
ponuja, proda, menja, dostavi, uvozi, izvozi, vnese v državo ali iznese iz nje
strelno, kemično, biološko ali jedrsko orožje, strelivo ali eksploziv ali
vojaško orožje in vojaško opremo, katerih promet, nabava in posest posameznikom,
pravnim osebam in podjetnikom niso dovoljeni ali so omejeni, ali pri tem
posreduje, ali kdor tako orožje, strelivo ali eksploziv, razen strelnega orožja
ali streliva, za katero se lahko izda orožna listina, protipravno pridobi ali
hrani, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2) Če gre pri dejanju iz prejšnjega
odstavka za orožje, strelivo ali eksplozivne snovi ali kakšno drugo bojno
sredstvo v veliki količini ali vrednosti ali pomeni nevarnost ali če je dejanje
storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do
desetih let.
(3) Če gre pri dejanju iz prvega
odstavka tega člena za posamezno strelno orožje ali manjšo količino streliva za
tako orožje ali če storilec z
namenom nedovoljene prodaje pridobi ali hrani strelno orožje ali strelivo, za
katero se lahko izda orožna listina, ali če ga hrani v veliki količini ali
vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor ponareja ali nedovoljeno uničuje, odstranjuje ali spreminja
oznake na strelnem orožju.
(5) Kdor protipravno izdela, pridobi,
ponuja, proda, menja, pošilja, dostavi, uvozi, izvozi, vnese v državo ali
iznese iz nje sestavne oziroma rezervne dele orožja, streliva, eksploziva,
eksplozivnih naprav in eksplozivnega orožja ali vojaškega orožja in vojaške
opreme, snov, sestavine, programsko opremo ali tehnologijo, za katere ve, da
bodo uporabljene za proizvodnjo ali delovanje predmetov iz prejšnjih odstavkov,
jih s tem namenom hrani ali pri tem posreduje, se kaznuje z zaporom do petih
let.
Prepovedano prehajanje meje ali
ozemlja države
308. člen
(1) Kdor nasilno prekorači državno
mejo Republike Slovenije ali oborožen nezakonito vstopi na njeno ozemlje, se
kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let ali z denarno kaznijo.
(2) Enako se kaznuje tujec, ki nima
dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, če se na način iz prejšnjega
odstavka zadržuje na njenem ozemlju ali se upre zakoniti odstranitvi z njega.
(3) Kdor se ukvarja s tem, da tujce,
ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej,
nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri
skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, jih po njem prevaža ali omogoči nezakonito prebivanje na njem,
se kaznuje z zaporom od treh do desetih let in denarno kaznijo.
(4) S kaznijo iz prejšnjega odstavka
se kaznuje uradna oseba, ki omogoči tujcu nezakonit vstop na ozemlje Republike
Slovenije ali nezakonito prebivanje na njem.
(5) Kdor pridobiva ali zbira ljudi za
nezakonito preseljevanje, jim preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz ali
kako drugače organizira nezakonito preseljevanje ali organizira preseljevanje s
preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena vstopa na ozemlje
Republike Slovenije, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let in denarno kaznijo.
(6) Če storilec z dejanji iz tretjega,
četrtega ali petega odstavka tega člena sebi ali komu drugemu pridobi
nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali koga izpostavi nevarnosti za življenje ali zdravje ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe, se kaznuje z
zaporom od treh do petnajstih
let in denarno kaznijo.
(7) Prejšnji odstavki se uporabljajo
tudi za kazniva dejanja, storjena v tujini, če je država, v kateri so bila
storjena, enako kot Republika Slovenija sprejela skupno mednarodnopravno
obveznost preprečevati taka kazniva dejanja, ne glede na to, kje so storjena,
ter je dejanja v svojem zakonu ustrezno enako določila kot kazniva dejanja. Če
je bilo kaznivo dejanje storjeno na območju Evropske unije, se državljani
njenih članic pri uporabi drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega
člena ne štejejo za tujce.
(8) Prevozno sredstvo, uporabljeno za
prevoz ene ali več oseb, ki prepovedano prehajajo mejo ali ozemlje države, se
odvzame, če je storilčeva last. Če prevozno sredstvo ni storilčeva last, se
poleg primerov iz drugega odstavka 73. člena tega zakonika to odvzame
tudi, če je posebej prirejeno, predelano ali prilagojeno za prevoz takih oseb,
ali če je lastnik ali izročitelj prevoznega sredstva vedel ali bi bil mogel
vedeti, da bo vozilo uporabljeno za tak namen.
Zloraba znamenj za pomoč in nevarnost
309. člen
(1) Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali
znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč ali lažno sporoči, da
grozi nevarnost in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne
organizacije ukrepale brez potrebe ali neupravičeno uporabile sredstva sistema
zaščite, reševanja in pomoči, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je bilo z dejanjem iz
prejšnjega odstavka preprečeno ali ovirano delo pravosodnih ali drugih državnih
organov in je bila s tem preprečena storitev uradnega dejanja ali povzročena
večja premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
Samovoljnost
310. člen
(1) Kdor si samovoljno vzame svojo
pravico ali pravico, za katero misli, da mu pripada, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Kdor si samovoljno vzame svojo
pravico ali pravico, za katero misli, da mu pripada, z uporabo sile ali resne
grožnje z napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka za drugega.
(4) Kdor zase ali koga drugega z
dejanjem iz drugega odstavka tega člena izterja dolg, se kaznuje z zaporom do
treh let.
(5) Pregon za dejanje iz prvega
odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo, za dejanji iz drugega in
tretjega odstavka pa na predlog.
Oviranje verskih obredov
311. člen
Kdor ovira, prepreči ali moti verski obred
ali kdor se na kraju, ki je temu namenjen, žaljivo obnaša, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do enega leta.
Oviranje pogreba in skrunitev groba
312. člen
(1) Kdor ovira, prepreči ali moti
pogreb, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor
neupravičeno prekoplje ali razdre grob ali kakšen drug kraj, na katerem so
pokopani umrli, ali ga sicer hudo oskruni.
(3) Če dejanja iz prejšnjih odstavkov
storita dve ali več oseb ali če sta bila oskrunjena dva ali več grobov, se kaznujeta
z zaporom do treh let.
Skrunitev trupla
313. člen
Kdor neupravičeno skrije, odnese,
poškoduje, uniči ali kako drugače oskruni truplo, del trupla ali posmrtne
ostanke, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Trideseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPLOŠNO VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA
Povzročitev splošne nevarnosti
314. člen
(1) Kdor s požarom, povodnjo,
eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo,
električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno nevarnim
dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za
zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za
življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih
let.
(2) Kdor z eksplozivom ali drugim
nevarnim dejanjem in sredstvom, z namenom izsiljevanja, zastraševanja,
prisiljenja k storitvi ali opustitvi nekega drugega dejanja, maščevanja ali
pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali komu drugemu,
načrtuje, poskusi ali izvede nevarno dejanje, pri katerem je ali bi bila
ogrožena varnost ljudi ali premoženja večje vrednosti, se kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega
odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega
leta.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več
oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega in
drugega odstavka z zaporom do desetih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z
zaporom do petih let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se
storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do petnajstih
let, za dejanje iz drugega odstavka z zaporom najmanj petnajstih let, za
dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do osmih let.
Povzročitev nevarnosti pri gradbeni
dejavnosti
315. člen
(1) Oseba, ki je odgovorna za
načrtovanje ali nadzor načrtov za pripravo ali vodenje zidave ali gradbenih
del, pa pri tem ravna v nasprotju s predpisi ali splošno priznanimi tehničnimi
pravili in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike
vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do enega leta.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb
ali veliko premoženjsko škodo, se storilec za dejanje iz prvega odstavka
kaznuje z zaporom od enega do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z
zaporom do treh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec za
dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let, za
dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do osmih let.
316. člen
(črtan)
Ogrožanje okolja s hrupom ali
svetlobo
317. člen
(1) Kdor s kršitvijo predpisov
povzroča čezmeren hrup ali premočno osvetlitev, s katero se lahko povzročijo
hujše okvare zdravja ljudi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh
let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do enega leta.
Poškodovanje ali uničenje javnih
naprav
318. člen
(1) Kdor uniči, poškoduje ali odstrani
električne vode, plinovode, vodovode, toplovode, naftovode, telekomunikacijske
naprave, podmorske kable, kanalizacijske naprave in naprave za varstvo okolja
ali druge podobne javne naprave in tako povzroči motnje v preskrbi prebivalstva
ali gospodarstva, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do enega leta.
Prevažanje ali prenašanje razstreliva
ali nevarnih snovi v nasprotju s predpisi
319. člen
Kdor v nasprotju s predpisi o prometu z
razstrelivom ali lahko vnetljivimi snovmi ali z drugimi nevarnimi snovmi ali
nevarnimi odpadki prevaža, odda za prevoz z javnim prometnim sredstvom take
snovi ali jih sam prenaša, ko uporablja javno prevozno sredstvo, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Zloraba telekomunikacijskih znamenj
320. člen
Kdor zavestno brez potrebe odda mednarodno
dogovorjeno znamenje klica na pomoč ali znamenje, da mu grozi nevarnost, ali
kdor s telekomunikacijskim znamenjem preslepi, da je dana varnost, ali kdor
kako drugače zlorabi mednarodno dogovorjeno telekomunikacijsko znamenje, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Neodvrnitev nevarnosti
321. člen
(1) Kdor ne naznani pravočasno
pristojnemu organu ali organizaciji ali sicer ne stori vsega, kar je potrebno,
da se odvrne požar, povodenj, eksplozija, prometna nesreča, ekološka nesreča
ali kakšna druga nevarnost za življenje ljudi ali čezmerno obremenitev okolja
ali premoženje večje vrednosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase
ali za koga drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Kdor komu s silo, grožnjo ali
preslepitvijo prepreči, da bi storil, kar je potrebno, da se odvrne nevarnost
za življenje ljudi, okolje ali premoženje večje vrednosti, se kaznuje z zaporom
do dveh let.
Odklonitev sodelovanja pri odvračanju
splošne nevarnosti
322. člen
Kdor v nasprotju z odredbo pristojnega
organa ali organizacije brez upravičenega razloga ne sodeluje pri odvračanju
splošne nevarnosti ali odpravljanju posledic, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do šestih mesecev.
Enaintrideseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST JAVNEGA PROMETA
Povzročitev prometne nesreče iz
malomarnosti
323. člen
(1) Udeleženec v prometu, ki s
kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči
prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega
odstavka za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do
osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
(3) Storilcu, ki ni imel pravice voziti
motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena, se to motorno vozilo vzame. Motorno vozilo, ki je
last druge osebe, se vzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila
vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi bila mogla vedeti, da nima
pravice voziti.
Nevarna vožnja v cestnem prometu
324. člen
(1) Voznik motornega vozila, ki v cestnem
prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem,
da
1)
vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi
ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali vozi pod
vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih
snovi, ali
2)
prekorači hitrost za več kot 30 km/h od dovoljene na območju za pešce,
na območju umirjenega prometa ali na območju omejene hitrosti ali za več kot 50
km/h od dovoljene na cesti, ali
3)
vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima
pravice voziti, in pri tem:
-
ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali
-
na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi
po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi
vzvratno ali poskuša tako voziti, ali
-
ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih,
pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih
ceste čez železniško progo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh
let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega
leta.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega
odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene
ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z denarno
kaznijo ali zaporom od treh mesecev do treh let in s prepovedjo vožnje
motornega vozila, za dejanje iz drugega odstavka tega člena pa z denarno
kaznijo ali z zaporom do dveh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega
člena za posledico prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb,
se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega
vozila.
(5) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega
člena za posledico prometno nesrečo s smrtjo ene ali več oseb, se storilec
kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo vožnje motornega
vozila.
(6) Storilcu, ki ni imel pravice voziti
motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prvega,
drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena, se to motorno
vozilo vzame. Motorno vozilo, ki je last druge osebe, se vzame, če je ta oseba
omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi
bila mogla vedeti, da nima pravice voziti.
Ogrožanje posebnih vrst javnega
prometa
325. člen
(1) Kdor s kršitvijo predpisov o
varnosti železniškega, ladijskega, zračnega prometa ali prometa na žičnicah ali
javnem prevozu potnikov v cestnem prometu s kršitvijo predpisov o varnosti
cestnega prometa iz malomarnosti povzroči nesrečo, se kaznuje z denarno kaznijo
ali zaporom do dveh let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega
odstavka za posledico hudo telesno poškodbo kakšne osebe, se storilec kaznuje z
zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
(3) Če ima dejanje iz prvega odstavka
tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do
osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
Ogrožanje javnega prometa z nevarnim
dejanjem ali sredstvom
326. člen
(1) Kdor uniči ali poškoduje prometne
naprave, prometna sredstva, prometne znake in naprave za signalizacijo,
prometne varnostne naprave, daje napačne signale ali znamenja, postavlja ovire
na prometnih poteh ali ravna na drug podoben način in tako povzroči nevarnost
za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do
treh let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb
ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega
odstavka z zaporom do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do
treh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za
dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do osmih let.
Opustitev nadzorstva v javnem prometu
327. člen
(1) Oseba, ki ji je zaupano nadzorstvo
nad vzdrževanjem cest, mostov, nad prevoznimi sredstvi ali javnim prometom ali
vodstvo ali usmerjanje vožnje, pa s kršitvijo svoje dolžnosti povzroči
nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje oseba, ki da
nalog za vožnjo, čeprav ve, da voznik zaradi utrujenosti ali iz kakšnega
drugega vzroka ni zmožen voziti vozila ali da prevozno sredstvo ni brezhibno,
in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti.
(3) Če je dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z
zaporom do enega leta.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več
oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec za dejanje iz prvega in drugega
odstavka kaznuje z zaporom do petih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z
zaporom do treh let.
(5) Če ima dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se
storilec za dejanje iz prvega in drugega odstavka kaznuje z zaporom od enega do
dvanajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do osmih let.
Zapustitev poškodovanca v prometni
nesreči brez pomoči
328. člen
(1) Voznik motornega vozila ali
drugega prevoznega sredstva, ki pusti brez pomoči koga, ki je bil s tem
prevoznim sredstvom ali zaradi njega poškodovan, se kaznuje z zaporom do enega
leta.
(2) Če ima opustitev pomoči za
posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanega, se storilec kaznuje z
zaporom od treh mesecev do petih let.
Ugrabitev zrakoplova ali
plovila
329. člen
Kdor s silo ali resno grožnjo, da bo
uporabil silo, prevzame nadzor nad zrakoplovom, ki leti, ali nad plovilom, ki
pluje, se kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.
Napad na varnost zračnega prometa
330. člen
(1) Kdor spravi v nevarnost let zrakoplova,
tako da položi ali prinese v zrakoplov razstrelivo ali druge podobne naprave
ali snovi, uniči ali poškoduje navigacijske naprave na zrakoplovu ali napravi
na njem kakšno drugo škodo ali daje napačna obvestila v zvezi z letom ali z
napadom na posadko civilnega zrakoplova omejuje ali zmanjšuje sposobnost opravljanja
dolžnosti članov posadke, ali s kršitvijo varnostnih navodil, ki so vidno
označena ali jih potnikom posreduje vodja zrakoplova ali ostali člani posadke,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor ogrozi varnost
na letališču tako, da s silo ali grožnjo z uporabo sile prisili osebje
letališča, da prekine poslovanje v zvezi s poleti zrakoplovov, ali z
razstrelivom ali drugo podobno napravo ali snovjo uniči ali poškoduje zrakoplov
ali naprave, namenjene za varnost zračnega prometa.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega
odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb ali uničenje zrakoplova
ali letališča, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
Uničenje in odstranitev znamenj,
namenjenih za varnost zračnega prometa
331. člen
Kdor uniči, poškoduje ali odstrani
znamenje, ki je namenjeno za varnost zračnega prometa, se kaznuje z zaporom do
dveh let.
Dvaintrideseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE
Obremenjevanje in uničevanje okolja
332. člen
(1) Kdor s kršitvijo predpisov:
1)
z izpusti, emisijami ali vnosi količin snovi ali ionizirajočega sevanja
v zrak, zemljo ali vodo spravi v nevarnost življenje ene ali več oseb ali
povzroči nevarnost nastanka hude telesne poškodbe ali dejanske škode kakovosti
zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam;
2)
zbira, prevaža, predeluje ali odstranjuje odpadke ali opravlja nadzor
nad takimi postopki ali dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprave za
odstranjevanje odpadkov, ali trguje z odpadki ali jih posreduje tako, da spravi
v nevarnost življenje ene ali več oseb ali povzroči nevarnost nastanka hude
telesne poškodbe ali dejanske škode kakovosti zraka, zemlje ali vode ali
živalim ali rastlinam;
3)
iz 35. točke 2. člena Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta z dne
14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov, pošilja nezanemarljive količine odpadkov
v eni pošiljki ali v več pošiljkah, ki se zdijo povezane;
4)
upravlja obrat, v katerem se opravlja nevarna dejavnost ali se v njem
skladiščijo nevarne snovi ali pripravki, kar bi zunaj obrata lahko povzročilo
smrt ene ali več oseb ali hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo kakovosti
zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam;
5)
povzroči nevarnost bistvenega poslabšanja habitata znotraj zaščitenega
območja;
6)
proizvaja, uvaža, izvaža, daje na trg ali uporablja snovi, ki tanjšajo
ozonski plašč, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če ima dejanje iz točke 1), 2), 4) ali
5) prejšnjega odstavka za posledico hudo telesno poškodbo ali dejansko škodo
kakovosti zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam, se storilec kaznuje
z zaporom do osmih let.
(3) Če ima dejanje iz točke 1), 2) ali 4)
prvega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.
(4) Če je dejanje storjeno iz malomarnosti,
se storilec za dejanje iz prvega odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo
ali zaporom do dveh let, za dejanje iz drugega odstavka tega člena z zaporom do
treh let, za dejanje iz tretjega odstavka tega člena pa z zaporom od enega do
osmih let.
(5) Če je dejanje iz prvega, drugega ali
tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski družbi za izvedbo teh
dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.
Onesnaženje morja in voda s
plovil
333. člen
(1) Kdor s kršitvijo predpisov s plovil
izpusti ali odredi izpustitev nafte, kemikalij ali drugih onesnaževal v morje,
jezerske ali rečne vode in s tem onesnaži morje, vode ali obale, se kaznuje z
zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor onesnažuje s
ponavljajočimi se izpusti manjšega obsega, ki v posameznem primeru ne
povzročijo poslabšanja kakovosti morja, jezerske ali rečne vode, v primeru, da
gre za ponavljajoče izpuste, pa tako poslabšanje povzročijo.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega
odstavka tega člena za posledico poslabšanje zdravja ljudi ali nepopravljivo
poškodbo ali uničenje voda ali obale, živalskega ali rastlinskega sveta, se
storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega
odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z
zaporom od treh do dvanajstih let.
(5) Če je dejanje storjeno iz malomarnosti,
se storilec za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z
zaporom do treh let, za dejanje iz tretjega odstavka tega člena z zaporom od
šestih mesecev do petih let, za dejanje iz četrtega odstavka tega člena pa z
zaporom od enega do osmih let.
(6) Če je dejanje iz prvega, drugega,
tretjega ali četrtega odstavka tega člena storjeno v hudodelski družbi za
izvedbo teh dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.
Protipravno ravnanje z jedrskimi ali
drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi
334. člen
(1) Kdor v nasprotju s predpisi ali s
tehničnimi pravili o varnostnih ukrepih sprejema, poseduje, uporablja, prenaša,
spreminja, odlaga, zavrže, omogoča pridobitev, razširja, proizvaja, obdeluje,
skladišči, prevaža, uvaža, izvaža ali odstranjuje jedrske snovi ali druge
nevarne radioaktivne snovi, kar bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno
poškodbo ali veliko premoženjsko škodo ali veliko dejansko škodo na okolju, se
kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka
za posledico hudo telesno poškodbo ali veliko premoženjsko škodo ali veliko
dejansko škodo na okolju, se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do
osmih let.
(3) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega
člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od
enega do dvanajstih let.
(4) Kdor pridobi jedrske snovi s tatvino,
ropom, zatajitvijo, poneverbo, goljufijo, zlorabo položaja ali pooblastila,
grožnjo ali uporabo sile ali drugim načinom ustrahovanja, se kaznuje z zaporom
od enega do desetih let.
(5) Kdor z dejanjem, ki je usmerjeno proti
jedrskemu objektu, ali dejanjem, ki posega v delovanje jedrskega objekta,
povzroči zaradi izpostavljenosti sevanju ali sproščanju radioaktivnih snovi
hudo telesno poškodbo ali smrt ene ali več oseb, veliko premoženjsko škodo ali
veliko dejansko škodo na okolju ali kdor povzroči nevarnost nastanka katere od
navedenih posledic, se kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.
(6) Kdor grozi, da bo jedrske snovi
uporabil tako, da bo povzročil hudo telesno poškodbo ali smrt ene ali več oseb,
veliko premoženjsko škodo ali veliko dejansko škodo na okolju ali da bo storil
dejanje iz četrtega ali petega odstavka tega člena zato, da bo katera koli
fizična ali pravna oseba prisiljena, da stori ali opusti katero koli dejanje,
se kaznuje z zaporom do petnajstih let.
(7) Če je dejanje storjeno iz malomarnosti,
se storilec za dejanje iz prvega odstavka tega člena kaznuje z zaporom do treh
let, za dejanje iz drugega odstavka tega člena z zaporom od šestih mesecev do
petih let, za dejanje iz tretjega odstavka tega člena pa z zaporom od enega do
osmih let.
(8) Če je bilo dejanje iz prvega, drugega,
tretjega, četrtega, petega ali šestega odstavka tega člena storjeno v
hudodelski združbi za izvedbo teh dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od
enega do petnajstih let.
335. člen
(črtan)
Onesnaženje pitne vode
336. člen
(1) Kdor s kakšno škodljivo snovjo
onesnaži vodo, ki jo ljudje uporabljajo kot pitno vodo in tako povzroči
nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka
storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do
treh mesecev.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več
oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom do petih let,
za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za
dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega do osmih let.
(5) Kdor s kakšno škodljivo snovjo
onesnaži vodo, ki je namenjena za napajanje živali in tako povzroči nevarnost
za življenje in zdravje živali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do
enega leta.
(6) Če ima dejanje iz petega odstavka
za posledico pogin živali večje vrednosti ali večjega števila živali, se storilec
kaznuje z zaporom do treh let.
Onesnaženje živil ali krme
337. člen
(1) Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži
živila in tako povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z
zaporom do treh let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do treh mesecev.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več
oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom do petih let,
za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za
dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega do osmih let.
(5) Kdor s kakšno škodljivo snovjo
onesnaži živalsko krmo ali druga krmila, ki so namenjena za prehrano živali in
tako povzroči nevarnost za življenje ali zdravje živali, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do enega leta.
(6) Če ima dejanje iz prejšnjega
odstavka za posledico pogin živali večje vrednosti ali večjega števila živali,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Protipravno zavzetje nepremičnine
338. člen
(1) Kdor zavzame tuje zemljišče, ki je
po predpisih določeno za zavarovano zemljišče ali območje, naravno vrednoto ali
javno dobro, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor zavzame
tuje zemljišče z namenom, da ga uporabi za gradnjo.
Uničenje nasadov s škodljivo snovjo
339. člen
Kdor s škodljivo snovjo povzroči uničenje
tujih rastlin, sadnih dreves ali drugih nasadov in s tem povzroči večjo škodo
na teh nasadih, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
Uničevanje gozdov
340. člen
(1) Kdor zavestno v nasprotju s
predpisi ali odredbami pristojnih organov v večjem obsegu krči ali seka na golo
gozd ali ga kako drugače uničuje, pa pri tem niso dani znaki kakšnega drugega
kaznivega dejanja, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka v varovalnem gozdu ali gozdu, ki ima poseben namen, se kaznuje z
zaporom do treh let.
Mučenje živali
341. člen
(1) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po
nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do
enega leta.
(2) Kdor se ukvarja z organizacijo borb
živali ali stav v zvezi z borbo živali ali se ukvarja z vzrejo in vzgojo živali
z namenom uporabe za borbo živali, se kaznuje z zaporom do dveh let in denarno
kaznijo.
(3) Kdor z dejanjem iz prvega odstavka tega
člena muči več živali ali mučeno žival trajno pohabi ali na krut način povzroči
njen pogin, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Če je zaradi dejanja iz drugega
odstavka tega člena žival trajno hudo pohabljena ali pogine, se storilec
kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo.
Nezakonit lov
342. člen
(1) Kdor brez dovoljenja ali sicer
neupravičeno lovi in ubije ali rani divjo žival ali jo ujame živo, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2) Če gre pri dejanju iz prejšnjega
odstavka za divjad večje vrednosti ali divjad, pomembno po predpisih o lovstvu,
ali je dejanje storjeno med varstveno dobo ali v skupini, se storilec kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Kdor lovi ogrožene ali zredčene
vrste divjadi, katerih lov je prepovedan, kdor lovi brez posebnega dovoljenja
divjad posamezne vrste, za katero je potrebno tako dovoljenje, kdor lovi na
način ali s sredstvi, s katerimi se divjad množično pokončuje ali kdor lovi s
pomočjo motornega vozila ali žarometa, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom
do dveh let.
Nezakoniti ribolov
343. člen
Kdor lovi ribe z razstrelivom, elektriko,
strupom, omamnim sredstvom, pa pri tem povzroči pogin rib, ali lovi na način,
ki je škodljiv za njihovo razmnoževanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali
zaporom do enega leta.
Nezakonito ravnanje z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami
344. člen
(1) Kdor nezakonito poseduje, odvzame,
poškoduje, usmrti, izvaža, uvaža, iznaša, vnaša ali trguje z zavarovanimi prostoživečimi
živalskimi in rastlinskimi vrstami ali njihovimi deli
ali iz njih izdelanimi izdelki, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je stvar iz prejšnjega odstavka
velikega ali izjemnega naravovarstvenega pomena ali če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, se storilec
kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Prenašanje kužnih bolezni pri živalih
in rastlinah
345. člen
(1) Kdor med epidemijo kakšne živalske
kužne bolezni, ki lahko spravi v nevarnost rejo živali na celotnem območju
države, ne ravna po predpisih, s katerimi so določeni ukrepi za zatiranje ali
preprečevanje bolezni, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor med
trajanjem nevarnosti za bolezen ali škodljivce, ki lahko spravijo v nevarnost
rastlinski svet na celotnem območju države, ne ravna po predpisih, s katerimi
so določeni ukrepi za zatiranje ali preprečevanje bolezni ali škodljivcev.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico razširitev kužne bolezni ali
škodljivcev v večjem obsegu, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let.
(4) Če je dejanje iz prvega, drugega
ali tretjega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje
z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
Izdelovanje škodljivih zdravil za
zdravljenje živali
346. člen
(1) Kdor izdela za prodajo ali
razpečava snovi kot zdravila za zdravljenje ali preprečevanje kužnih bolezni
pri živalih, ki so nevarna za njihovo življenje ali zdravje, pa so zaradi tega
poginile živali večje vrednosti ali več živali ali so se razširile kužne
bolezni, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Snovi iz prejšnjega odstavka tega
člena se vzamejo.
Nevestna veterinarska pomoč
347. člen
Veterinar ali drug veterinarski delavec, ki
pri opravljanju veterinarske dejavnosti iz malomarnosti ravna v očitnem
nasprotju s pravili veterinarske znanosti in stroke in tako povzroči pogin
živali večje vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Triintrideseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER SUVERENOST REPUBLIKE SLOVENIJE IN NJENO DEMOKRATIČNO
USTAVNO UREDITEV
Veleizdaja
348. člen
Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil
silo, ogrozi obstoj Republike Slovenije ali tako poskuša spremeniti njeno
ustavno ureditev ali strmoglaviti najvišje državne organe, se kaznuje z zaporom
od enega do desetih let.
Napad na ozemeljsko celovitost
349. člen
Kdor poskuša s silo ali grožnjo, da bo
uporabil silo, odcepiti del ozemlja Republike Slovenije ali del tega ozemlja
pripojiti drugi državi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Napad na neodvisnost države
350. člen
Državljan Republike Slovenije, ki poskuša
spraviti Republiko Slovenijo v podrejenost ali odvisnost nasproti drugi državi,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Kršitev ozemeljske nedotakljivosti
351. člen
Kdor vdre na ozemlje Republike Slovenije
zaradi kršitve njene ozemeljske nedotakljivosti, se kaznuje z zaporom od enega
do desetih let.
Uboj predsednika republike
352. člen
Kdor, zato da bi ogrozil ustavno ureditev
ali varnost Republike Slovenije, vzame življenje predsednika Republike
Slovenije ali tistega, ki ga nadomešča, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih
let.
Nasilje zoper najvišje predstavnike
države
353. člen
Kdor, zato da bi ogrozil opravljanje nalog
v demokratični ureditvi ali varnost Republike Slovenije, ugrabi koga od
najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade,
sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali stori zoper njega ali njegovega
bližnjega kakšno drugo nasilje ali napade njegove uradne prostore, zasebno
stanovanje ali prevozno sredstvo, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
Nasilje zoper predstavnike tujih
držav ali mednarodnih organizacij
354. člen
Kdor, zato da bi ogrozil ustavno ureditev
ali varnost Republike Slovenije ali škodoval tuji državi, ugrabi predstavnika
tuje države ali mednarodne organizacije ali stori zoper njega ali njegovega
bližnjega kakšno drugo nasilje ali napade njegove uradne prostore, zasebno
stanovanje ali prevozno sredstvo, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih
let.
Oborožen upor
355. člen
(1) Kdor organizira ali vodi oborožen
upor, da bi ogrozil obstoj Republike Slovenije, spremenil njeno ustavno
ureditev ali strmoglavil njene najvišje državne organe, se kaznuje z zaporom
najmanj petnajstih let.
(2) Kdor sodeluje v oboroženem uporu
iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom do petih let.
Diverzija
356. člen
Kdor, zato da bi ogrozil ustavno ureditev
ali varnost Republike Slovenije, poruši, zažge ali kako drugače uniči ali
poškoduje kakšen gospodarski objekt, prometno sredstvo ali prometno napravo,
napravo, namenjeno sistemu zvez, javno napravo za vodo ali prenos energije ali
kakšen drug objekt, pomemben za varnost ljudi, preskrbo prebivalstva ali gospodarstvo,
se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
Sabotaža
357. člen
(1) Kdor, zato da bi ogrozil ustavno
ureditev ali varnost Republike Slovenije, prikrito, zahrbtno ali na drug
podoben način povzroči pri opravljanju svoje delovne obveznosti veliko škodo
državnemu organu ali organizaciji, v kateri dela, ali drugemu državnemu organu
ali organizaciji, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2) Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno na jedrskem objektu, se storilec kaznuje z zaporom od enega
do dvanajstih let.
Vohunstvo
358. člen
(1) Kdor služi tuji državi ali tuji
organizaciji ali njunemu agentu, tako da zbira zaupne vojaške, gospodarske ali
uradne podatke ali dokumente ali ji jih sporoči ali izroči ali ji omogoči, da
pride do njih, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(2) Kdor v škodo Republike Slovenije
ustvari za tujo državo ali tujo organizacijo obveščevalno službo ali jo vodi,
se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
(3) Kdor se vključi v tujo
obveščevalno službo iz prejšnjega odstavka ali podpira njeno delo, se kaznuje z
zaporom od šestih mesecev do petih let.
Ščuvanje k nasilni spremembi ustavne
ureditve
359. člen
(1) Kdor, zato da bi ogrozil obstoj,
ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, poziva ali ščuva k neposredni
storitvi kaznivih dejanj iz 348. do 357. člena tega zakonika, se kaznuje z
zaporom do petih let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka z premoženjsko ali kako drugo pomočjo iz tujine, se kaznuje z zaporom
od šestih mesecev do petih let.
(3) Kdor izdeluje ali razmnožuje
gradivo, s katerim se poziva ali ščuva k storitvi kaznivih dejanj iz prvega
odstavka tega člena, zato da bi ga sam ali kdo drug razširjal, ali kdor z
enakim namenom hrani večjo količino takega gradiva ali ga razširja, se kaznuje
z zaporom do treh let.
Kaznovanje za najhujše oblike
kaznivih dejanj
360. člen
(1) Za kaznivo dejanje iz 348. do 351.
člena ter 354. in 357. člena tega zakonika, ki ima za
posledico smrt ene ali več oseb, hudo nasilje ali veliko razdejanje, se
storilec kaznuje z zaporom od desetih do petnajstih let.
(2) Če storilec pri storitvi dejanj iz
prejšnjega odstavka naklepoma vzame življenje eni ali več osebam, se kaznuje z
zaporom najmanj petnajstih let.
Štiriintrideseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER OBRAMBNO MOČ DRŽAVE
Izmikanje obrambnim dolžnostim
361. člen
(1) Kdor se, ko je razglašeno izredno
ali vojno stanje, skriva ali se ne odzove na poziv za izpolnitev obrambne
dolžnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Kdor, zato da bi se v času
razglašenega izrednega ali vojnega stanja izognil obrambni dolžnosti kot
nezmožen za tako dolžnost, hlini bolezen, uporabi ponarejeno listino ali kako
drugače preslepi pristojni organ, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se
kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka, s tem da se sam ali s
pomočjo drugega poškoduje ali kako drugače napravi za nezmožnega za obrambno
dolžnost.
Izmikanje obrambnim dolžnostim s
preslepitvijo
362. člen
(1) Kdor, ko je razglašeno izredno ali
vojno stanje, hlini bolezen, uporabi ponarejeno listino ali kako drugače
preslepi pristojni organ, da bi se izognil vojaški službi ali drugi obrambni
dolžnosti, in ga tako zapelje, da ga ta razglasi za nezmožnega za opravljanje
vojaške službe ali vojaške dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor, da bi se
izognil službi ali obveznosti iz prejšnjega odstavka ali da bi bil določen za
lažjo službo ali obveznost, samega sebe poškoduje ali kako drugače napravi
nezmožnega ali dovoli drugemu, da ga napravi nezmožnega.
(3) Kdor drugega z njegovim dovoljenjem
ali brez njegovega dovoljenja telesno poškoduje ali ga kako drugače napravi
nezmožnega, da bi se izognil vojaški službi ali drugi vojaški obveznosti, se
kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Sila proti vojaški osebi pri
opravljanju vojaške dolžnosti
363. člen
(1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo
neposredno uporabil silo, prepreči vojaški osebi opravljati vojaško dolžnost
ali jo na enak način prisili opravljati vojaško dolžnost, se kaznuje z zaporom
do dveh let.
(2) Poskus je kazniv.
(3) Če storilec ob storitvi dejanja iz
prvega odstavka tega člena razžali vojaško osebo, grdo ravna z njo ali ji prizadene
lahko telesno poškodbo ali ji grozi z uporabo orožja, se kaznuje z zaporom do
treh let.
(4) Če je bil storilec dejanja iz
prvega do tretjega odstavka tega člena izzvan z nezakonitim ali surovim
ravnanjem vojaške osebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih
mesecev, sme pa se mu tudi odpustiti kazen.
Napad na vojaško osebo, ki opravlja
službo
364. člen
(1) Kdor napade ali resno zagrozi, da
bo napadel vojaško osebo, ki opravlja službo, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Če storilec pri dejanju iz
prejšnjega odstavka vojaški osebi grozi z orožjem, z njo grdo ravna ali jo
lahko telesno poškoduje, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka
se kaznuje, kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti dvema ali
več vojaškim osebam.
Nevestno ravnanje s sredstvi za
obrambo
365. člen
Kdor ravna v nasprotju s predpisi z
orožjem, strelivom, razstrelivom, bojnimi napravami ali drugimi sredstvi,
namenjenimi za obrambo države, ki so mu zaupana v hrambo, popravilo, oskrbo ali
uporabo, čeprav predvideva ali bi moral in mogel predvideti, da se sredstva
lahko izgubijo, uničijo ali poškodujejo, pa zaradi tega nastane velika
premoženjska škoda, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Izpodkopavanje obrambnih ukrepov
366. člen
Kdor uniči obrambne naprave, obrambne
objekte, položaje, orožje ali druga obrambna sredstva, jih napravi neuporabna
ali kako drugače ovira ali opušča obrambne ukrepe države, se kaznuje z zaporom
od enega do desetih let.
Preprečevanje boja proti sovražniku
367. člen
Državljan Republike Slovenije, ki med vojno
ali oboroženim spopadom preprečuje državljanom Republike Slovenije ali
državljanom njenih zaveznikov boj proti sovražniku, se kaznuje z zaporom od
enega do desetih let.
Služba v sovražnikovi vojski
368. člen
Državljan Republike Slovenije, ki med vojno
ali oboroženim spopadom služi v sovražnikovi vojski ali v drugih sovražnikovih
oboroženih silah ali sodeluje v vojni ali oboroženem spopadu kot borec proti
Republiki Sloveniji ali njenim zaveznikom, se kaznuje z zaporom do desetih let.
Novačenje za tujo vojsko
369. člen
Kdor novači državljane Republike Slovenije
ali državljane drugih držav ali osebe brez državljanstva za službo v
sovražnikovi vojski ali drugih sovražnikovih oboroženih silah ali za
sodelovanje v vojni ali oboroženem spopadu proti Republiki Sloveniji ali njenim
zaveznikom, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Pomoč sovražniku
370. člen
(1) Državljan Republike Slovenije, ki
med vojno pomaga sovražniku pri odvzemu premičnin, jemanju živeža ali drugih
dobrin ali pri kakšnih drugih ukrepih proti prebivalstvu, se kaznuje z zaporom
do petih let.
(2) Enako se kaznuje državljan
Republike Slovenije, ki med vojno politično ali gospodarsko sodeluje s
sovražnikom.
Petintrideseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER MEDNARODNO PRAVO
Ogrožanje oseb pod mednarodnim
varstvom
371. člen
(1) Kdor ogrozi varnost osebe, ki je
pod mednarodnim pravnim varstvom, z resno grožnjo, da bo napadel njo, njene
uradne prostore, zasebno stanovanje ali prevozno sredstvo, se kaznuje z zaporom
od enega do desetih let.
(2) Kdor osebo, ki je pod mednarodnim
pravnim varstvom, ugrabi ali stori zoper njo kakšno drugo nasilje ali napade
njene uradne prostore, zasebno stanovanje ali prevozno sredstvo, se kaznuje z
zaporom najmanj enega leta.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali
drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec
kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.
(4) Če storilec pri storitvi dejanja
iz prvega ali drugega odstavka tega člena naklepoma vzame življenje eni ali več
osebam, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
Kršitev parlamentarčeve pravice
372. člen
Kdor v nasprotju s pravili mednarodnega
prava med vojno ali oboroženim spopadom žali parlamentarca ali njegovo
spremstvo, grdo ravna z njimi, jih zadrži ali jim prepreči vrnitev ali kako
drugače prekrši njihovo nedotakljivost, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev
do petih let.
Jemanje talcev
373. člen
(1) Kdor ugrabi kakšno osebo in grozi,
da jo bo ubil, poškodoval ali zadržal kot talca, da bi prisilil kakšno državo
ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali ne stori kot izrecen ali molčeč
pogoj za izpustitev talca, se kaznuje z zaporom od enega do petnajstih let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega
odstavka za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od
petih do petnajstih let.
(3) Če storilec pri storitvi dejanja
iz prvega odstavka tega člena naklepoma vzame življenje eni ali več osebam, se
kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
Piratstvo
374. člen
(1) Član posadke ali potnik na plovilu ali
zrakoplovu, razen vojaške ladje ali zrakoplova ter javne ladje ali zrakoplova,
ki s kršitvijo pravil mednarodnega prava z namenom, da bi sebi ali drugemu
pridobil premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali drugega hudo oškodoval, na
odprtem morju ali na kraju, ki ni pod oblastjo nobene države, stori protipravno
dejanje nasilja, zadrževanja ali kakršnega koli plenjenja zoper drugo plovilo
ali zrakoplov, osebe ali stvari, ki so na njih, se kaznuje z zaporom od enega
do desetih let.
(2) Za piratstvo iz prejšnjega odstavka se
šteje tudi, če dejanje stori član posadke vojaške ali javne ladje ali
zrakoplova, ki se je protipravno uprla in prevzela oblast nad ladjo ali
zrakoplovom.
(3) Če imata dejanji iz prvega ali drugega
odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb ali veliko premoženjsko
škodo, se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.
Kršitev omejevalnih ukrepov
374.a člen
(1) Kdor v nasprotju z omejitvami, ki so
določene v predpisih o izvrševanju omejevalnih ukrepov, sprejetih na podlagi
pravnih aktov in odločitev mednarodnih organizacij, ali omejitvami, ki se v
skladu s pravno ureditvijo mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji
uporabljajo neposredno, ponudi, proda, nakaže, prenese, menja, dostavi, uvozi,
izvozi, vnese v državo ali iznese iz nje blago, tehnologijo, denar ali
premoženje ali pri tem posreduje ali omogoči dostop do takega blaga, tehnologije,
denarja ali premoženja ali do koristi od njih ali tega ne onemogoči ali kdor
tako blago, tehnologijo, denar ali premoženje protipravno pridobi ali hrani in
si tako pridobi veliko premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od šestih
mesecev do petih let.
(2) Blago, tehnologijo, denar in premoženje
iz prejšnjega odstavka se vzame.
Kazenski zakonik – KZ-1 (Uradni list RS, št. 55/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Šestintrideseto poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
375. člen
Do uveljavitve kazenskega zakona za
mladoletnike se uporabljajo določbe 70. do 94. člena, določbe, ki se nanašajo
na mladoletniški zapor v petem odstavku 47. člena, v prvem, drugem in četrtem
odstavku 49. člena, ter določba tretjega odstavka 100. člena Kazenskega
zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 23/99, 40/04, 95/04, v
nadaljnjem besedilu: Kazenskega zakonika).
376. člen
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal ukrepe
obveznega psihiatričnega zdravljenja neprištevnih in bistveno zmanjšano
prištevnih storilcev, se uporabljajo določbe o varnostnih ukrepih po 64. in 65.
členu ter določbi drugega in četrtega odstavka 63. člena Kazenskega zakonika.
377. člen
Določba 392. člena Kazenskega zakonika se
uporablja le za kaznivi dejanji po 130. in 132. členu Kazenskega zakona
Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77, 3/78, 19/84, 47/88, 33/89 in
5/90), ki se uporabljata, če je kaznivo dejanje storjeno pri upravljanju
družbenih sredstev ali na škodo družbenega premoženja ali kapitala.
378. člen
Do določitve pogojev za opustitev
kazenskega pregona v zakonu o kazenskem postopku se sodišča in državna tožilstva
odločajo, da se kazenski pregon zoper storilca kaznivega dejanja ob smiselni
uporabi razlogov o dejanju majhnega pomena iz 14. člena Kazenskega zakonika
izključi, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter
posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.
379. člen
Če je bila izrečena stranska kazen izgona
tujca iz države po 40. členu Kazenskega zakonika pred uveljavitvijo tega
zakonika, se ta kazen zoper obsojenca izvrši tudi po začetku veljavnosti tega
zakonika.
380. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakonik,
preneha veljati Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek,
23/99, 40/04 in 95/04).
381. člen
Ta zakonik začne veljati 1. novembra
2008.«.
Zakon o spremembi Kazenskega zakonika – KZ-1A
(Uradni list RS, št. 39/09)
spreminja 375. člen zakona tako, da se glasi:
»375. člen
Do uveljavitve kazenskega zakona za
mladoletnike iz drugega odstavka 5. člena tega zakonika se za mladoletnike
uporabljajo določbe drugega odstavka 70. člena, določbe 71. do 94. člena,
določbe, ki se nanašajo na mladoletniški zapor v petem odstavku 47. člena, v
prvem, drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določbe tretjega odstavka 100.
člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 23/99,
40/04 in 95/04, v nadaljnjem besedilu: Kazenski zakonik), določbe tega
zakonika, kot sicer veljajo za polnoletne, pa le, kolikor ne nasprotujejo
navedenim določbam Kazenskega zakonika.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega
zakonika – KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/11)
spreminja 375. člen zakona tako, da se glasi:
»375. člen
(1) Do uveljavitve kazenskega zakona za
mladoletnike iz drugega odstavka 5. člena tega zakonika se za mladoletnike
uporabljajo določbe drugega odstavka 70. člena, določbe 71. do 94. člena,
določbe, ki se nanašajo na mladoletniški zapor v petem odstavku 47. člena, v
prvem, drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določbe tretjega odstavka 100.
člena, prvega odstavka 102. člena, točke 3) četrtega odstavka 103. člena,
šestega odstavka 109. člena, drugega odstavka 113. člena in 115. člena Kazenskega
zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 23/99, 40/04 in 95/04, v
nadaljnjem besedilu: Kazenski zakonik), določbe tega zakonika, kot sicer
veljajo za polnoletne, pa le, kolikor ne nasprotujejo navedenim določbam
Kazenskega zakonika.
(2) Vzgojni ukrep, izrečen mladoletniku, se
izbriše v enem letu od takrat, ko je bilo izvrševanje ustavljeno.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
126. člen
(1) Če je bil s pravnomočno odločbo pred
uveljavitvijo tega zakona izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega
zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, sme ta trajati največ pet let.
(2) Če varnostni ukrep iz prejšnjega
odstavka ob uveljaviti tega zakona traja več kot pet let, ga pristojno sodišče
po uradni dolžnosti takoj ustavi in o tem obvesti zdravstveni zavod, v katerem
se ukrep izvaja, pristojni center za socialno delo, zakonitega zastopnika in
najbližje osebe obsojenca po zakonu, ki ureja duševno zdravje.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka zdravstveni
zavod, v katerem se ukrep izvaja, po uradni dolžnosti izvede postopek, ki ga
zakon, ki ureja duševno zdravje, določa za sprejem na zdravljenje brez
privolitve v nujnih primerih.
(4) Do objave odredbe ministra, pristojnega
za zdravje, s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, v Uradnem listu
Republike Slovenije, da so izpolnjeni pogoji za zdravljenje in varstvo v
forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim
varnostnim pogojem, se ukrep iz 70.a člena zakonika izvaja v zdravstvenih
zavodih, v katerih se je izvajal pred uveljavitvijo tega zakona.
127. člen
(1) Do uskladitve določb Zakon o
izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08 in 40/09, v nadaljnjem besedilu ZIKS-1) z določbami
spremenjenega in dopolnjenega 86. člena zakonika sodišče na podlagi tega zakona
pošlje izvršljivo sodbo o izvršitvi kazni zapora s hišnim zaporom tudi zavodu
za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, ter policijski
postaji na območju, kjer se izvaja hišni zapor. Zavodu se posredujejo tudi vse
odločbe in obvestila o izvajanju hišnega zapora.
(2) Do spremembe ZIKS-1 se za namene
izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom za poziv obsojencu na prestajanje,
odložitev izvršitve ter za nastop hišnega zapora smiselno uporabljajo določbe
ZIKS-1, ki veljajo za kazen zapora. Zavod za prestajanje kazni, v katerega bi
bil obsojenec sicer napoten, na dan, ki je določen za nastop hišnega zapora,
opravi dejanja iz prvega odstavka 29. člena ZIKS-1. Začetek prestajanja hišnega
zapora se šteje od dneva, ko so bila ta dejanja opravljena.
(3) Za namene izvršitve kazni zapora s
hišnim zaporom zavod iz prejšnjega odstavka upravlja zbirke osebnih podatkov iz
31., 32., 33., 35., 37., 38., 39. in 40. člena ZIKS-1, ki se nanašajo na
obsojence na prestajanju kazni zapora v zavodih, in obdeluje osebne podatke
obsojencev v hišnem zaporu v zbirkah podatkov na način, da ustrezno navede, da
se obdelujejo osebni podatki obsojencev v hišnem zaporu. Osebne podatke
obsojencev v hišnem zaporu se obdeluje ločeno od osebnih podatkov drugih
obsojencev.
(4) Do uskladitve določb ZIKS-1 z določbo
spremenjenega sedmega, osmega in novega devetega odstavka 88. člena zakonika o
pogojnem odpustu obsojenca iz hišnega zapora in o postavitvi obsojenca na
pogojnem odpustu pod varstveno nadzorstvo, določitvi svetovalca, ki opravlja
varstveno nadzorstvo, ter o določitvi nalog v okviru varstvenega nadzorstva,
odloča komisija za pogojni odpust po ZIKS-1.
(5) Za potrebe odločanja o pogojnem odpustu
iz prejšnjega odstavka lahko komisija za pogojni odpust brez soglasja
obsojenca:
-
pridobi podatke, ki jih po ZIKS-1 za potrebe odločanja o pogojnem
odpustu brez soglasja obsojenca lahko pridobi zavod, in
-
od sodišča in policije pridobi podatke o morebitnih kršitvah pravil, ki
jih je sodišče določilo glede izvrševanja hišnega zapora.
(6) Minister, pristojen za pravosodje, v
enem mesecu po uveljavitvi tega zakona uskladi določbe Pravilnika o izvrševanju
dela v splošno korist (Uradni list RS, št. 109/08) s spremenjenim 86. in
dopolnjenim 87. členom zakonika.
(7) Minister, pristojen za pravosodje, v
enem mesecu po uveljavitvi tega zakona uskladi določbe Pravilnika o izvrševanju
varstvenega nadzorstva (Uradni list RS, št. 85/09) s spremenjenim 86.,
dopolnjenim 87. ter spremenjenim in dopolnjenim 88. členom zakonika.
128. člen
(1) Določbi novega tretjega odstavka 135.
člena in četrtega odstavka 246. člena zakonika se uporabljata za kazniva
dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.
(2) Za kazniva dejanja iz 135. in 146.
člena zakonika, storjena pred uveljavitvijo tega zakona, se glede načina
pregona uporabljajo določbe zakonika, ki so veljale pred uveljavitvijo tega
zakona.
129. člen
Ta zakon začne veljati šest mesecev po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega
zakonika – KZ-1C (Uradni list RS, št. 54/15) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE DOLOČBE
32. člen
(1) Določbi novega 15.a člena in tretjega
odstavka 135. člena zakonika se uporabljata za kazniva dejanja, izvršena
po začetku veljavnosti tega zakona.
(2) Za kazniva dejanja iz 15.a člena in iz
tretjega odstavka 135. člena zakonika, izvršena pred uveljavitvijo tega
zakona, se glede načina pregona uporabljajo določbe zakonika, ki so veljale
pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Do uskladitve določb Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09 in 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12) in
Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno
besedilo, 47/13 in 87/14) z določbo novega tretjega odstavka 86. člena
zakonika se uporabljajo določbe 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list
RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo).
KONČNA DOLOČBA
33. člen
Ta zakon začne veljati tri mesece po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Kazenskega zakonika – KZ-1D
(Uradni list RS, št. 38/16) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega
zakonika – KZ-1E (Uradni list RS, št. 27/17) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
(1) Do uskladitve določb Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 109/12 in 54/15) z določbami dopolnjenega
43. člena, spremenjenega 44. člena in novega 48.a člena zakonika
zavod za prestajanje kazni zapora na podlagi tega zakona najmanj 60 dni pred
predvidenim odpustom obsojenca, ki mu je bil izrečen izgon tujca iz države in
bo od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil izrečen, na dan predvidenega
odpusta obsojenca minilo več kot dve leti, o predvidenem odpustu obvesti
sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, da po uradni dolžnosti oceni, ali
so še podane osebne okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu.
(2) Sodišče od zavoda za prestajanje kazni
zapora pridobi podatke o vedenju obsojenca v zavodu, če so taki podatki
potrebni za oceno iz prejšnjega odstavka. Zavod za prestajanje kazni zapora
posreduje podatke v petih dneh od prejema zahteve sodišča.
(3) Sodišče v 15 dneh od prejema obvestila
o predvidenem odpustu obsojenca opravi oceno in s sklepom odloči, ali naj se
izgon tujca iz države izvrši. Zoper sklep sodišča je v treh dneh od vročitve
sklepa dovoljena pritožba. O pritožbi višje sodišče odloči v treh dneh od
prejema pritožbe.
(4) Sodišče posreduje izvod pravnomočnega
sklepa zavodu. Zavod najmanj osem dni pred predvidenim odpustom obsojenca, za
katerega je treba izvršiti izgon tujca iz države, o tem obvesti ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, ki izgon izvrši v skladu z določbami zakona, ki
ureja tujce.
30. člen
Do uveljavitve kazenskega zakona za
mladoletnike iz drugega odstavka 5. člena zakonika se sme starejšemu
mladoletniku stranska kazen izgona tujca iz države iz novega 48.a člena
zakonika izreči, če mu je sodišče izreklo kazen za kaznivo dejanje, za katero
se sme izreči kazen več kot dveh let mladoletniškega zapora, in če je na
podlagi osebnih okoliščin podana resna grožnja za javni red in mir, vendar le,
če je izgon nujen zaradi zagotavljanja njegovih največjih koristi.
31. člen
Določbe spremenjenih prvega odstavka
66. člena ter šestega in desetega odstavka 86. člena zakonika se
začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja probacijo. Do
takrat se uporabljajo določbe prvega odstavka 66. člena ter šestega in
desetega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS,
št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr. in 38/16).
32. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Kazenskega zakonika – KZ-1F
(Uradni list RS, št. 23/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Kazenskega zakonika – KZ-1G
(Uradni list RS, št. 91/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega
zakonika – KZ-1H (Uradni list RS, št. 95/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega
zakonika – KZ-1I (Uradni list RS, št. 186/21) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
42. člen
Do ustrezne spremembe osmega odstavka 250.a
člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15,
11/18 in 200/20 – ZOOMTVI) se na zahtevo vrtcev, šol, drugih zavodov, ustanov
ali društev, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo,
varstvo ali oskrbo, zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za njihovega
delavca ali drugo osebo, ki za njih opravlja ali bo opravljala delo, dajo
podatki iz kazenskih evidenc tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po
170. členu, po 171. členu, po 172. členu, po 173. členu, po
173.a členu, po drugem odstavku 174. člena, izvršena proti mladoletni
osebi, po drugem odstavku 175. člena in po 176. členu zakonika ter za
izbrisane obsodbe za primerljiva kazniva dejanja, ki jih državljanom Republike
Slovenije izrečejo tuja sodišča, neposredno na podlagi določb spremenjenega
drugega odstavka 84. člena zakonika.
43. člen
Določba dopolnjenega tretjega odstavka
135. člena zakonika se uporablja za kazniva dejanja, storjena po začetku
veljavnosti tega zakona.
44. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehata veljati 1. točka prvega odstavka in tretji odstavek
46. člena Zakona o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa
zaradi zdravljenja (Uradni list RS, št. 56/15).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 1.
točka prvega odstavka in tretji odstavek 46. člena Zakona o pridobitvi in
presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (Uradni list RS,
št. 56/15) uporabljata za dejanja, storjena pred uveljavitvijo tega
zakona, že začeti postopki o prekrških, ki do dneva uveljavitve tega zakona
niso pravnomočno končani, pa se dokončajo po dosedanjih predpisih.
45. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih
posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države – ZZNŠPP (Uradni
list RS, št. 105/22) določa tudi:
»27. člen
Spremenjeni tretji odstavek, ki postane
drugi odstavek 132. člena zakonika, se uporablja za kazniva dejanja, storjena
po uveljavitvi tega zakona.
Za kazniva dejanja iz dosedanjega drugega
odstavka 132. člena zakonika, storjena pred uveljavitvijo tega zakona, se
glede načina pregona uporabljajo določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS,
št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17,
23/20, 91/20, 95/21 in 186/21).
28. člen
Spremenjeni tretji odstavek 135. člena
zakonika se uporablja za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.
Za kazniva dejanja iz 135. člena
zakonika, storjena pred uveljavitvijo tega zakona, se glede načina pregona
uporabljajo določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 –
uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20,
95/21 in 186/21).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
35. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega
zakonika – KZ-1J (Uradni list RS, št. 16/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
10. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.