Vsako leto v središče naših izobraževalnih aktivnosti postavimo problematiko, ki jo zaznamo kot bolj grozečo za določen del spletnih uporabnikov. Lansko leto so to bili napadi na zaposlene v podjetjih, v letu 2023 pa smo se odločili, da več aktivnosti, ki jih izvajamo v sklopu programa ozaveščanja Varni na internetu, posvetimo izobraževanju starejših. Tudi vsakoletna kampanja Evropski mesec kibervarnosti je bila v celoti posvečena krepitvi digitalnih veščin starejših. Mesec kibervarnosti (European Cybersecurity Month) je namenjen promociji kibernetske varnosti in poteka vsako leto oktobra po vsej Evropi. Pobudo podpirajo članice EU in več kot 300 partnerjev, nacionalni koordinator v Sloveniji pa je odzivni center SI-CERT oz. naš program ozaveščanja Varni na internetu.
Eden izmed razlogov za naše aktivnosti tudi opažen porast prijav incidentov, kjer so se po pomoč obračali otroci, katerih straši so nasedli na katero izmed spletnih prevar. Na drugi strani so se v zadnjih letih na nas vse pogosteje obračala različna društva in izobraževalne ustanove, s prošnjo po izvedbi predavanja o spletni varnosti za starejše, saj so zaznali, da je ta populacija med ranljivejšimi. Na tem mestu pojasnjujemo, da kot starejše uporabnike razumemo populacijo, starejšo od 65 let. To so večinoma upokojenci, delovno neaktivni prebivalci, ki niso več vpeti v formalne procese izobraževanja, hkrati pa niso deležni dodatnih izobraževanj o kibernetski varnosti, npr. v službi. Trenutno je to več kot 20 % vseh prebivalcev Slovenije, obenem pa gre za delež prebivalstva, ki najhitreje narašča.
Šibke digitalne veščine starejših
Tudi na centru SI-CERT smo skozi vsakodnevno komunikacijo s spletnimi uporabniki in obravnavo incidentov prepoznali določene tipe spletnih prevar, kjer so pogostejše žrtve starejši uporabniki. Razlogov, zakaj v določenih primerih starejši spletnih nevarnosti ne prepoznajo, je več. Na prvem mestu so gotovo šibke digitalne veščine starejših. Statistični urad je v raziskavi leta 2021 ugotovil, da je bil v Sloveniji delež oseb brez digitalnih veščin največji v starostni skupini 65–74 let, in sicer je znašal 45 %, kar je nad povprečjem EU-27 (41 %). Na SI-CERT opažamo tudi druge značilnosti, npr. starejši bolj zaupajo uradnim institucijam (policija, FURS, banke ipd.) in se jim zdi nepredstavljivo, da nekdo upa zlorabiti njihovo podobo, npr. ime, logotip, grb in se predstavljati v njihovem imenu. Posledično so bolj izpostavljeni smishing in phishing prevaram, kjer napadalci ribarijo za gesli in finančnimi podatki ravno pod krinko znanih podjetij in institucij. Vsi ti dejavniki doprinesejo k temu, da spletni napadalci enostavneje najdejo svoje žrtve med starejšimi uporabniki.
Spletne prevare, ki ciljajo na starejše uporabnike
Na odzivnem centru SI-CERT smo skozi prakso identificirali spletne prevare, kjer vidimo, da so starejši bolj izpostavljeni. Na prvem mestu so gotovo ljubezenske prevare, kjer so žrtve v veliki večini obravnavanih primerov starejše vdove.
To je tudi prevara, kjer nas največkrat kontaktirajo svojci žrtve. V nemalo primerih žrtve izgubijo vse življenjske prihranke, pa tudi nepremičnine.
Žal se prošnje za denar končajo šele takrat, ko se žrtev zave, da je bilo vse skupaj zgolj in samo laž.
Vse več je tudi prijav glede oglaševanja čudežnih zdravil in medicinskih pripomočkov, ki obljubljajo povrnitev sluha, odpravo revme in drugih zdravstvenih težav. Nemalokrat so v oglasih uporabljene fotografije in imena slovenskih zdravnikov, vendar gre za zlorabo njihove identitete.
Gre za problematiko, ki ne sodi v področje kibernetske varnosti, vendar smo večkrat javnost opozorili na zavajajoče oglase. Na več inšpekcijskih služb smo naslovili problematiko oglaševanja dvomljivih prehranskih dodatkov in zdravil, kjer so zlorabili identiteto slovenskih zdravnikov. Vprašanji, kdo je odgovoren za zavajajoče oglase (oglaševalec, oglaševalska mreža ali ponudnik oglasnega prostora) in kdo je pristojen za sankcioniranje kršitev, ostajata neodgovorjeni. Pristojnosti nadzornih organov so omejene, saj naročniki oglasov niso podjetja s sedežem v Sloveniji. Oglaševalske mreže prav tako ne, hkrati pa celotno odgovornost za vsebino oglasov prelagajo izključno na naročnika oz. oglaševalca. Podoben odziv je tudi pri ponudnikih medijskega prostora, ki prav tako ne odgovarjajo za vsebino oglasov, ki se pojavljajo v njihovem inventarju.
Izpostavljamo še različne obljube o spletnih kreditih in možnosti dela od doma z velikimi zaslužki. Sliši se mikavno, a gre za prevare, v katerih ljudje izgubijo vse, kar so dolga leta skrbno varčevali. Različne ponudbe, ki obljubljajo hiter zaslužek in kredite so le vaba za izpeljavo spletne goljufije, ki lahko povzročijo veliko finančno škodo.
Kako doseči starejše?
Rešitev vidimo v številnih programih neformalnega izobraževanja, ki že imajo vzpostavljeno bazo učečih starejših, npr. mreža Univerz za 3. življenjsko obdobje, medgeneracijski centri, Zveza društev upokojencev Slovenije, mestne knjižnice ipd. Zato kot najpomembnejšo aktivnost, ki smo jo izvedli v mesecu kibervarnosti, izpostavljamo pripravo učnih gradiv, ki jih izvajalci različnih računalniških usposabljanj lahko uporabijo za izvedbo delavnic o spletni varnosti. Opažamo, da ravno ta sklop vsebin pogosto manjka v naboru usposabljanj. Ni dovolj naučiti uporabnike le, kako uporabljati elektronsko pošto, ampak tudi pojasniti, da se bo v njihovem elektronskem predalu gotovo znašel tudi poskus ribarjenja za gesli ali nigerijske prevare.
Učna gradiva, ki smo jih pripravili strokovnjaki za kibernetsko varnost na SI-CERT, obsegajo serijo štirih videov predavanj, tematske prosojnice za izvedbo učne ure ter priročnik ABC varnosti na spletu.
Priročnik smo ponudili tudi v tiskani obliki in ga v nakladi 31.000 kosov razposlali na več kot 30 različnih ustanov, ki izobražujejo starejše. Med drugim je Mestna občina Ljubljana poskrbela za distribucijo 20.000 priročnikov po medgeneracijskih centrih. Naša gradiva pa bodo prejeli tudi udeleženci projekta Mobilni heroji, ki so ga zasnovali na Ministrstvu za digitalno preobrazbo in s katerim starejšim od 55 let pomagajo pridobiti ali nadgraditi digitalne kompetence.
Kampanja na video zaslonih po Sloveniji
Na eni strani starejše skušamo doseči prek izvajalcev računalniških usposabljanj (t.i. train-the-trainer model), obenem pa smo jih v mesecu kibervarnosti nagovarjali tudi z oglasnimi videi na zaslonih v javnih prostorih. V oktobru smo izvedli oglaševalsko kampanjo, v katero so bili vključeni digitalni zasloni v mestnih avtobusih v Ljubljani, Mariboru in Celju, v 179 nakupovalnih središčih po celotni Sloveniji in na zaslonih v središču Ljubljane. V medijski plan smo tako vključili zaslone na mestih, kjer bi kar najbolj ciljano dosegli populacijo starejših. Zasnovali smo serijo animiranih videov, s katerimi opozarjamo na najpogostejše spletne prevare, predstavljene skozi pogled pametnih telefonov. Le-ti postajajo vse pogostejši vektor napadov spletnih goljufov. Animacije prikazujejo različne situacije, v katerih se lahko znajde slehernik, ko prejme na prvi pogled povsem običajno SMS-sporočilo, ki pa skriva poskus ribarjenja za podatki, kripto investicijske prevare oz. lažno nagradno igro.
Animacije o spletnih prevarah so na video zaslonih predvajali tudi v poslovalnicah Pošte Slovenije, kjer so se odzvali naši prošnji k sodelovanju in omogočili brezplačno predvajanje.
Vse aktivnosti smo predstavili na novinarski konferenci, ki smo jo organizirali v sodelovanju z Ministrstvom za digitalno preobrazbo, kjer prav tako izvajajo programe krepitve digitalnih veščin starejših. Naš cilj je bil predstaviti konkretne rešitve in učna gradiva, ki smo jih zasnovali in tako še okrepili zavedanje javnosti o tej problematiki ter predvsem usmerili, kje lahko dobijo potrebno pomoč.
Aktivnosti na družbenih omrežjih
Kampanja ozaveščanja v okviru meseca kibervarnosti je potekala tudi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, kjer smo z zelo omejenim proračunom za oglaševanje dosegli veliko število uporabnikov, kar 160 000. Z oglasi smo ciljali dve skupini, in sicer uporabnike do 50 let ter starejše od 65 let. Pri tem smo želeli doseči čim več uporabnikov in jih opozoriti na najpogostejše prevare, ki ciljajo na starejše ter jim podati informacije o tem, kje lahko poiščejo pomoč.
Poleg oglasov v obliki tematskih animacij, smo vsak dan objavljali tudi organske objave, katerih rdeča nit je bil družbeni inženiring. Tudi tokrat je za veliko večino materialov poskrbela Agencija EU za kibernetsko varnost ENISA, mi pa smo jih prevedli in priredili za slovenski prostor. Ob tem smo, kot vedno, ozaveščali tudi o aktualnih prevarah in lastne materiale smiselno povezali in umestili v skupni koledar objav v mesecu oktobru. Z organskimi objavami smo v tem obdobju dosegli 168 000 uporabnikov na Facebooku in 43 000 na Instagramu.
Pregled aktivnosti v številkah
4 video predavanja o spletnih prevarah, prilagojena starejšim uporabnikom
7 strokovnih prispevkov na portalu Moja leta, ki je namenjen starejšim in promociji kakovostnega staranja
8 izvedenih predavanj in delavnic o prepoznavanju spletnih prevar, namenjenih starejšim
679 digitalnih zaslonov po vsej Sloveniji, vključenih v oglasno kampanjo
31.000 natisnjenih priročnikov ABC varnosti na spletu
160.000 doseženih Facebook uporabnikov, starejših od 50 let